ZLORABA NOTRANJIH INFORMACIJ

Zadnji dogodek očitne zlorabe notranjih informacij na slovenskem borznem trgu se je zgodil predsedniku uprave Intereurope. Gledano črno na belem je povsem vseeno ali se je to zgodilo namerno ali nenamerno, dejstvo je, da je nakup delnic opravil tik pred objavo poslovnih rezultatov. S prodajo, ki je sledila, ima tako Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) dobro priložnost, da naredi nekaj za svoj ugled. Dosedaj namreč nismo zaznali konkretnih zaključkov glede trgovanja na podlagi notranjih informacij, pa čeprav je bilo veliko priložnosti (Gorenje, Kolinska, Krka, Lek).

Ali bo izgovarjanje na nevednost ponovno dober izgovor za ATVP?

V Ameriki take primere ameriška agencija za trg vrednostnih papirjev uspešno rešuje (insiderstvo pri AT&T, primer tožbe pri Marti Stewart), ne zaostajajo pa tudi druge države kot na primer Francija (Soros).

Težko je reči, kdaj se bomo pri nas pohvalili s takimi dosežki. Vsekakor pa nas ne sme presenentiti, če bo ATVP pod pritiskom javnosti "ukrepala" proti kakšni majhni ribi, v smislu protiuteži aktivnega boja proti trgovanju z notranjimi informacijami...

KO BOMBA SPREMENI VZDUŠJE...

V petek smo lahko opazovali sunkovit skok nafte zaradi dogodkov v Savdski Arabiji:

Poleg nafte je imel napad vpliv tudi na žlahtne kovine, hkrati pa nas je dogodek opomnil, da se lahko razmere hitro spreminijo...

VARČEVANJE NA HRVAŠKEM

Na Hrvaškem napovedujejo nadaljevanje rasti varčevanja. Pri tem se najhitrejšo rast napoveduje investicijskim skladom, kar je povesem identična zgodba, ki smo ji priča v Sloveniji.

Sicer je slika trenutne strukture varčevanja na Hrvaškem podobna strukturi v Sloveniji izpred nekaj let, bistvena razlika je le v tem, da imajo hrvaški investicijski skladi bistveno bolj odprto investicijsko politiko kot pa so jo imeli slovenski vzajemni skladi...

Kljub tej odprtosti lahko v sklopu hrvaške borze računamo tudi na domače, hrvaško povpraševanje in ne samo na tuje povpraševanje...

ALTERNATIVA BALKAN SKLADOM

V petek se začne tržiti prvi slovenski vzajemni sklad, ki bo osredotočen na regijo Balkan, vlagatelji pa ne bodo prepuščeni samo eni družbi za upravljanje ampak bo podobne sklade ponujalo kar štiri družbe za upravljanje.

Pri tem bo seveda aktualna dilema vlagateljev, katero družbo izbrati. V ospredje bodo prišle izkušnje na balkanskih trgih (kamor spadajo tudi "lokalne" informacije ter dobro poznavanje specifike trgovanja) kot tudi sposobnost vzpostavitve same zgodbe, ki naj bi v osnovi prepričala vlagatelje.

Sicer pa lahko vlagatelji poleg slovenskih "balkan" skladov namenijo pozornost tudi cenejši različici in sicer certifikatu Raiffeisen Centrobank, ki se nanaša na jugovzhodno Evropo (SETX - South -East Europe Trade Index):

Ali lahko omenjeni certifikat razumemo kot napoved vse močnejšega boja za prihranke slovenskih vlagateljev?

DOBRI UPRAVLJAVCI?

Zgodba o Medaljonu na nek način razkriva "specifične" lastnosti upravljavcev, ki so imeli pod svojim okriljem pide (Medaljon je namreč bivši pid Probanke DZU), hkrati pa namiguje, da po vsej verjetnosti to ni edini primer, ki obstaja.

Koliko bivših pidov, ki so sedaj holdingi, držijo posamezne pakete za prijazne strice?

In kaj lahko pričakujemo od vzajemnih skladov, ki bodo delovali na balkanskem področju, kjer ni težko napovedati, da bo prihajalo tako do "front runninga" kot tudi do prodajanja nelikvidnih naložb...

Zanimivo bo opazovati razplet zgodbe v Medaljonu. Mogoče bo dala ATVP-ju elan, da stori tudi nekaj v smeri transparentnosti poslovanja podjetij oziroma zmanjševanju števila mnogih parkirišč...

KAM HITIŠ INTEREUROPA?

Danes smo po skoraj štirih letih ponovno zaznali trgovanje z delnicami Intereurope v območju 4500 tolarjev. Od svojega maksimuma eno leto nazaj je tečaj padel za več kot 40%:

Res je, da so naftni derivati dražji kot leto nazaj in res je, da je lansko leto kar nekaj časa minilo, da se je "našla" nova uprava. Toda ali se je poslovanje Intereurope resnično tako poslabšalo? Ali pa je to samo predpriprava cenejšega prevzemanja bodisi s strani Luke Koper ali pa s strani kakšnega konkurenta?

HRVAŠKI TURIZEM

V letošnjem letu smo lahko na hrvaških borzah opazili povečano zanimanje za delnice turističnih podjetij. Omenjeno povpraševanje lahko povežemo z dvema močnima, a različnima razlogoma:

• napoved, da bo letošnja turistična sezona še boljša od lanske in
  
• napoved slovenskih družb za upravljanje o ustanovitvi mnogih "balkan" skladov.

Glede na to, da se o letošnji turistični sezoni govori že dolgo, slovenskih "balkan" skladov pa še ni, lahko ocenimo, da bo na južne trge prišla plima, ki bo vzdignila veliko tečajev. Seveda če bodo slovenski vlagatelji konkretneje vlagali v omenjene sklade...

ZDRS JAPONSKE

V zadnjih dneh smo lahko opazili neodločnost japonskega borznega trga. Malo gor, malo dol, pa spet malo dol... Ob dobrih temeljnih podatkih so se namreč pojavile vse močnejše govorice o dvigovanju obrestnih mer (kar je sprožilo negativno reakcijo vlagateljev), k negativnemu ozračju pa so pripomogli tudi tuji investitorji, ki so po dolgem času neto prodajalci...

Ključno vprašanje je seveda, do kam lahko seže kratkoročni zdrs?

NAFTA

Še pred dvema tednoma smo lahko zaznali mnogo komentarjev o tem, kako bo nafta presegla območje 70$ za sodček. Govorilo se je predvsem o konfliktu z Iranom ter drugih geopolitičnih kriznih situacijah. Na koncu je očitno zmagala domena ponudbe, saj se ameriške naftne rezerve iz tedna v teden krepijo...

Vrednost sodčka se je spustila že pod 58$, kar je dobrih 10$ manj kot na začetku tega meseca. Ali se nam pri tako izrazitem zdrsu trenutno obeta manjša, pozitivna korekcija?

SREBRO - ETF

Včeraj se je iztekel rok za oddajo mnenj glede morebitne ustanovitve ETF-ja, ki bo vezan na srebro (predlagana oznaka SLV). Mnenja so večinoma pozitivna, razen mnenja, ki je bilo podano s strani združenja uporabnikov srebra (Silver Users Association).

Omenjeno združenje opozarja, da trg srebra po likvidnosti ni primerljiv s trgom zlata in da bi morebitno močno povpraševanje, ki bi ga sprožil ETF, konkretnejše vplivalo na vrednost srebra. O teh vplivih se je zadnje čase veliko govorilo ter špekuliralo.


Ob opazovanju gibanja vrednosti srebra se lahko vprašamo ali zadnja korekcija skriva negativen odgovor SEC glede ustanovitve ETF-ja ali samo dobro nakupno priložnost...

GOOGLE

V zadnjih dneh smo lahko zaznali plaz negativnih novic glede Googla, kar je lepo sovpadalo z rezultati poslovanja internetnih podjetij. Nazadnje so si ga "privoščili" tudi pri Barron'su, kjer so za razliko od nekaterih pompoznih, pozitivnih ocen postavili negativno prihodnost: upad tečaja pod 200$.

Pot navzdol se je očitno že začela, ključno vprašanje pa je, ali se bo tudi nadaljevala?

DROGAKOLINSKA

V zadnjih dneh smo lahko zaznali postopen zdrs tečaja DrogeKolinske. Od začetka kotacije je vrednost delnic izgubila skoraj 1000 tolarjev oziroma 30% svoje vrednosti.

Ali skromno povpraševanje po omenjenih delnicah skriva razočaranje v poslovnem letu 2005 ali pa morebitno odsotnost zelo opevanih sinergij?

DINAMIČNO ZLATO

V torek popoldne in sredo smo lahko spremljali močnejši popravek pri žlahtnih kovinah. Zlato je padlo iz območja 575$ za unčo v območje 545$, kar je predstavljalo korekcijo v višini 35% zadnje rasti, ki je trajala od 21.decembra lani do 2. februarja letos (rast od 490$ do 575$):

Korekcija očitno ni trajala dolgo, saj se je danes zlato že vrnilo nazaj v območje 565$. Torej je nakupna priložnost (kot pogosto pravijo optimisti ob korekcijah) trajala samo za trenutek. Ob tem je seveda aktualno vprašanje ali nam kratkoročno sledi še kakšna korekcija?

Odgovor na to vprašanje bomo po vsej verjetnosti kmalu zaznali, saj se glede na dinamiko trgovanja zlato bliža dosedanjemu vrhu. Če bomo zaznali nove vrhove, potem korekcije v kratkem času ni pričakovati. Je pa seveda čisto možno, da nas tudi kaj preseneti...

VPLIV LASTNIH DELNIC GORENJA NA POSLOVNI IZID

Gorenje je v letu 2005 pridobilo 466.150 lastnih delnic. To pomeni, da jih je konec leta imelo 717.192 delnic, ki jih bo moralo ovrednotiti po tržnem tečaju 5421 tolarjev na delnico. Glede na to, da so bili paketi od SOD-a kupljeni po cenah 6485 tolarjih in 6321 tolarjih, ter da so bile predhodne lastne delnice v poslovnih knjigah ovrednotene po 6473 tolarjih (kolikor je znašal enotni tečaj na 31.12.2004) se nam obeta en velik negativen popravek.

V višini dobrih 700 milijonov tolarjev.

Sicer je zgodovina lastnih delnic sledeča:

pridobitev 251k delnic po okoli 2680 sit na delnico (do leta 2005),
pridobitev 233k delnic od SODa po 6485 sit na delnico (v letu 2005),
pridobitev 233k delnic od SODa po 6321 sit na delnico (v letu 2005),
pridobitev 233k delnic od SODa po 6321 sit na delnico (v letu 2006).

Skupaj je Gorenje pridobilo 950.267 delnic, za katere je plačalo dobrih 5 milijard, kar je pa trenutno podobna vsota kot znaša njihova tržna vrednost.

TEŽKI ČASI ZA GORENJE

Prvi današnji posel z delnicami Gorenja po tečaju 5174,20 tolarja je lep znak, da se Gorenje nahaja v nezavidljivem položaju. V omenjenem območju se je nahajal pred dvema letoma...

Še zmeraj rastoči stroški surovin in ter nekaterih vhodnih materialov po vsej verjetnosti delajo upravi preglavice (stroški materiala predstavljajo okoli 60% vseh stroškov), da o vse močnejši konkurenci iz daljnega vzhoda ter novih EU direktivah o reciklaži elektronskih in električnih odpadkov sploh ne govorimo. Pri zadnjem medletnem poročanju Gorenje razkriva, da lahko omenjene direktive negativno vplivajo na poslovni izid, kljub temu pa za ta dogodek niso oblikovali rezervacij...

Za aktivnejše dogajanje bi Gorenje lahko razkrilo, kaj točno namerava storiti s skladom lastnih delnic. Zadnje delnice je kupovalo po dobrih 6300 tolarjih, kar je dobrih 1000 tolarjev več kot znaša trenutni enotni tečaj. Glede na paket delnic to pomeni skoraj 1 milijon EUR razlike ali 10% napovedanega dobička za leto 2005 oziroma 5% napovedanega dobička skupine za leto 2005. Trenutno paket lastnih delnic obsega okoli 7,8% vseh izdanih delnic, po tržnih tečajih pa je vreden slabih 5 milijard tolarjev.

Ali ne bi bilo bolje, da se omenjeni kapital čimprej nekje "zaposli" kot pa da sameva v poslovnih knjigah in vzbuja dvome malih delničarjev?

ŽALOST LJUBLJANSKE BORZE

Trgovanje z delnicami Autocommerca je razkrilo, da sistem trgovanja ni tak, kot bi si ga vlagatelji želeli. Predvsem ni všeč tistim vlagateljem, ki trgujejo pogosto. Zato ni čudno, da se na Ljubljanski borzi vrednosntih papirjev ne dogaja nič pretresljivega. Kakršenkoli premik za en ali dva odstotka bi lahko označili za delno eksplozijo tečajev. Pri treh odstotkih pa so že s strani Ljubljanske borze nameščena varovala trgovalnega sistema, ki "ščitijo" male delničarje v smislu, da ne bi bili oškodovani, ker bi zamudili vlak...

Okorelost pravil dodatno znižuje privlačnost domačega kapitalskega trga, kar pa na žalost ni edina šibka točka - nelikvidnost je tudi problem, ki očitno noče izginiti. Če pogledamo tečajnice lahko opazimo, da se resnično trguje samo z delnico Krke. Pa še to ne vsak dan. Zato ni čudno, da mnogi vlagatelji ob trgovanju s tujimi vrednostnimi papirji hitro pozabijo na domače dogajanje. Manjka nam samo še odločitev nekaterih domačih podjetij, da preselijo kotacijo delnic na tujo borzo....

SUROVINE

Surovine ter žlahtne kovine še naprej pridobivajo na svoji vrednosti kot tudi na pomembnosti. V minulem tednu je Deutsche Bank začela upravljati ETF pod oznako DBC, ki sledi gibanju šestim surovinam.

Kmalu se bo omenjenemu skladu pridružil še sklad, ki ga bodo upravljali pri Barclay'su, le-ta pa bo sledil 24 surovinam imenoval pa se bo iShares GSCI commodity-index trust.

Očitno so surovine še zmeraj tako "vroče", da bo marsikateri vlagatelj del portfelja alociral v to vrsto vrednostnih papirjev...

SMELI NAČRTI PETROLA?

Včeraj smo lahko v medijih prebrali o načrtih Petrola za letošnje leto. Če pogledamo malo številke, lahko ugotovimo, da Petrol "miruje" že od leta 2004, saj smo že takrat zaznali slabih 7 milijard čistega dobička ter obseg prodaje v višini 2 milijonov ton nafte in njenih proizvodov. Za leto 2005 so bili načrti glede dobička pri 8 milijardah tolarjev in glede na to, da so dosegli načrte, za letošnje leto očitno načrtujejo več kot 10% padec dobička.

Zanimiv je tudi podatek o investicijah in sicer se bo v letošnjem letu investiralo skoraj 14 milijard tolarjev. Pri tem bodo število bencinskih servisov povečali na 365. Konec leta 2004 jih je bilo 343, načrti za leto 2005 pa naj bi vsebovali novih 21 bencinskih servisov. Če so res dosegli načrte, potem Petrol v letošnjem letu načrtuje gradnjo samo enega bencinskega servisa? Toliko torej o "strateškem" širjenju na ostale trge jugovzhodne Evrope...

Zakaj ni aktivnejše politike osvajanja jugovzhoda oziroma ex-YU, če je to najpomembnejša strateška našega monopolista?

VROČA NAFTA

Vrednost nafte zadnje dni niha kot bi bila na vlakcu smrti. Iranski zaplet je trenutno največji argument pesimistov, medtem ko optimisti radi poudarijo, da je zaloge (kratkoročno) nafte dovolj. Slednjemu argumentu gre v prid tudi včerajšnji sestanek OPECA, kjer je Iran zanikal možnost manipulacije z nafto v primeru konkretnejšega zapleta z bogatitvijo urana. Vrednost nafte se je posledično spustila v območje 67,5$ a se je z objavo novice o najdenih načrtih za nuklearno orožje ponovno pomaknila v območje 69$.

Kot je opaziti na grafu, se tam ni dolgo zadrževala, saj je sledil skoraj štiriodstoten padec. Ali ta premik pomeni konkretnejši odmik od psihološke meje 70$ za dlje časa?