2007

Želim vam, da najdete to, kar iščete.

71.000 SIT ZA DELNICO MERKURJA!

Če bi pred enim mesecem spraševali vlagatelje naokoli, koliko je vreden Merkur, bi malokdo rekel, da nad 70.000 tolarjev na delnico. No, tokrat sta državna sklada dala dobro lekcijo vsem sedanjim in bodočim kupcem državnih paketov.

To je vsekakor pohvalno.

Ima pa ta dražba tudi globlji pomen in sicer nam sporoča, da ob ustrezni zastopanosti različnih kupcev pride na plan približek poštene vrednosti. Pri tem si lahko le zamislimo, kakšno ceno bi državna sklada iztržila pri Mercatorju ali pa pri Mlinotestu. Ali pa kakšno ceno bo iztržila država pri umiku iz Save ali pa Istrabenza...

Očitno bo 2007 zelo zanimivo leto...

ETF vs. ETN

ETF-ji so dobili novo konkurenco in sicer ETN - exchange traded notes. Pred kratkim so na ameriški borzi začeli kotirati iPath(SM) MSCI India Index(SM) Exchange Traded Note pod oznako INP.

Vrednost teh zapisov sledi indeksu MSCI India Total Return Index in tako omogoča enostavno in poceni sledenje indijskemu borznemu trgu. Sicer so zapisi dolžniški vrednostni papirji (zapadejo leta 2036), ki imajo v ozadju samo finančno institucijo in ne konkretne vrednostne papirje tako kot pri ETF-jih. Zato so iz tega vidika bolj tvegani kot ETF-ji, saj lahko finančna institucija propade...

LIP BLED V ZAGREBU

Tik pred božičem sem na glavnem zagrebškem trgu videl dve drevesi, ki se sprehajata in veselo delita letake. Presenečeno sem ugotovil, da to akcijo "sponzorira" Lip Bled:

Mislim, da so bili eni redkih podjetij, ki so dobro izkoristili množično zbiranje na glavnem trgu, sodeč po nasmehih mimoidočih pa bi lahko rekel, da so ubrali pravi pristop...

TELEKOM IN ZAPOSLENI

V medletnem poročilu Telekoma smo lahko prebrali, da v Telekomu d.d. pri gibanju števila zaposlenih še naprej zaznavajo negativen trend rasti. Slednje nas miselno napoti, da v Telekomu izvajajo kadrovsko optimizacijo in da poskušajo isto stvari narediti z manj zaposlenimi. Toda podrobnejši pogled razkrije, da je manj zaposlenih na račun prerazporejanja zaposlenih v skupini:

Očitno ni vse tako kot se zdi na prvi pogled...

MERKURJEVA DRAŽBA JE VODA NA MLIN SAVI

Novica o dražbi državnega deleža v Merkurju je vsekakor voda na mlin Savi. Le-ta je z letošnjim pravočasnim vstopom v Merkur naredila posel leta:

Če bi Sava prodajala po današnjih enotnih tečajih, bi to pomenilo okoli 1800 tolarjev dobička na delnico oziroma skoraj 40% lanskoletnega dobička...

Kjer se kregata dva, tretji dobiček ima...

KAJ BO GORENJE PREVZEMALO?

Danes je tudi Gorenje razkrilo povzetek poslovnega načrta za leto 2007. Žal v njem ne najdemo nobenih konkretnih napovedi o napovedanih akvizicijah, ki naj bi jih uresničili z odobreno dokapitalizacijo. V bistvu se te teme dotakne načrt samo v enem odstavku in sicer v zaključku:

Če je dokapitalizacija že odobrena , potem bi lahko strateški načrt podal vsaj nekatere smernice, kako hitro naj bi rasel Gorenje ob določenih predpostavkah. Nekatere postavke kot na primer število zaposlenih v skupini, se bodo ob uspešnih akvizicijah bistveno spremenile:

Delničarji Gorenja ter drugi vlagatelji bi se s podrobnejšimi informacijami lažje odločali glede prihajajoče dokapitalizacije, posebej zdaj, ko je vrednost delnice sedemnajst odstotkov višja kot pred enim mesecem....

LJUBLJANSKA BORZA

Danes smo opazili nadaljevanje nepotrpežljivih nakupov, kar je botrovalo k pojavu vse večjih razponov med ponudbo in povpraševanjem (npr. Melr 53k - 55k).

To je lahko že signal, da se bo nakupna mrzlica umirila...posebej če jo opazujemo preko id-ov, ki so danes več ali manj v rdečem (razen Zvona 1 ID).

TIHO TEČE SAVA

Sava je minuli petek predstavila strategijo za naslednjih 5 let. V njej so zastavili en dober cilj: doseči 15-odstotno donosnost na kapital v odvisnih družbah. Teh je v Savi 25:

So pa nekako presenetili s skromno napovedjo rasti dobička v naslednjih 5 letih. Le-ta naj bi se povečal v tem obdobju samo za 30 odstotkov...

To med drugim implicira, da Sava v tem obdobju nima namena prodati Gorenjske banke ..

"LEGALNO" V BISTVU NI LEGALNO

Pred časom sem zapisal o luknji, ki jo predstavljajo izvedeni vrednostni papirji pri nadziranju notranjih informacij. V bistvu to ni luknja, saj kot mi je ATVP razložil nov ZTVP pokriva omenjeno področje:

Prav tako ni ovira, če ti vrednostni papirji kotirajo na organiziranih trgih držav članic, saj ima ATVP dostop do podatkov preko sorodnih inštitucij....

SKROMNOST MERCATORJA

Danes je bila predstavljena napoved o poslovanju Mercatorja v prihodnjem letu. Pri napovedi moramo roko na srce pohvaliti upravo, da je pripravila obsežen dokument z vrsto informacij (in tako postavila zgled drugim borznim podjetjem). Tukaj pa se pohvala konča, saj sem predvsem v sklopu prihodnjega dobička zaznal, da je napoved zelo skromna. Prihodnje leto naj bi čisti dobiček dosegel 7,3 milijarde tolarjev, kar je 14% več kot pričakovani dobiček letošnjega leta.

900 milijonov tolarjev več dobička v prihodnjem se mi zdi zelo skromna napoved zaradi :

- Prenehanja izstopajočih oslabitev. Na račun ERE je Mercator v zadnjem letu in pol opravil oslabitev dobrega imena ter osnovnih sredstev ERE v višini 5,6 milijard tolarjev (v letu 2005 4,1 milijard tolarjev in v prvih 9 mesecih 2006 1,5 milijarde tolarjev). Čeprav je letošnjo oslabitev Mercator peljal preko kapitala (MRS 8), lahko predpostavljamo, da na kratek rok večjih oslabitev ne bo več.

- Stabiliziranja poslovanja na Hrvaškem. Erine hrvaške trgovine, ki so letos pripojene k M – H d.o.o., so v lanskem letu Mercatorju ustvarile 1,2 milijarde tolarjev izgube iz poslovanja ter oslabitve obratnih sredstev. Če bo poslovanje sanirano, potem je tukaj pomemben prihranek.

- Vpliva M-Rodića. Srbska trgovina M-Rodić bo skupini Mercatorja po napovedih v naslednjem letu prispevala okoli 53,5 milijard tolarjev prometa. Če posluje z Mercatorjevo maržo (1,3% glede na prodajo) potem gre pričakovati iz tega naslova vsaj pol milijarde tolarjev dobička, čeprav se sam nagibam k oceni, da bo dobiček M-Rodića gravitiral proti milijardi tolarjev.

- Organske rasti. Organska rast Mercatorja bo prispevala 40 odstotni delež rasti prodaje v prihodnjem letu. Temu primeren bo tudi prispevek na ravni dobička.

- Inflacije. Od 14 odstotkov višjega dobička bo skoraj petina te rasti odpadla na inflacijo.

- Nižjih davkov. Davek na plače se v letu 2007 ponovno zniža. Če predpostavimo, da je povprečna bruto plača 200.000 tolarjev, potem bo skupina Mercator samo z zaposlenimi v Sloveniji na leto prihranila okoli 230 milijonov tolarjev.

Rast dobička v višini 900 milijonov tolarjev je za sistem z več kot 20.000 zaposlenimi v naslednjem letu skromna napoved. Uprava to številko lahko doseže že tako, da vsakemu zaposlenemu zmanjša bruto plačo za 15 eurov...

Osebno sem pričakoval, da bo napoved dobička 2007 vsebovala številko nad 10 milijard tolarjev. Očitno sem preveč optimistično pogledal v poslovne knjige Mercatorja...

GORENJE BREZ MBO?

Današnja odločitev o 15% povečanju kapitala brez izključitve prednostne pravice obstoječih delničarjev med drugim pomeni, da je vodstveni kader zaenkrat ostal brez delnic.

S tem so ob dobro priložnost, da bi prišli do konkretnega deleža po cenah okoli 5500 tolarjev. Glede na zadnje gibanje tečaja lahko predvidimo, da bo tečaj ob naslednji dokapitalizaciji (če bo odobrena) čez 6000 tolarjev, to pa seveda pomeni, da bo za zaposlene MBO vsaj 10 odstotkov dražji...

Sicer pa so imeli zaposleni dolgo časa priložnost kupovati Gorenjeve delnice na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev v območju 5500 tolarjev...

DOLAR vs EURO

Danes je bilo objavljeno četrtletno poročilo Banke za mednarodno poravnavo (BIS) v katerem lahko opazimo, da države, ki črpajo nafto, naftno kupnino vse pogosteje usmerjajo v eure, jene ter britanske funte (o tem so poročali tudi pri FT-ju):

(vir: www.bis.org)

Tako je delež dolarskih sredstev padel v dobrem letu padel iz 72% na 65%, seveda pa to še ne pomeni, da je podobna slika tudi na nivoju vseh centralnih bank:

(vir: www.bis.org)

Pri temu je seveda zanimiva ugotovitev študije The euro as reserve currency: a challenge to the pre-eminence of US dollar?, ki sta jo napisala Galati in Wooldridge, ki pravi, da je dolar še vedno v ospredju, toda to lahko razumemo tudi kot globo brezen, kamor lahko pade dolar...

NAŠA DRŽAVA SE FINANCIRA POCENI

Opazovanje avkcij zakladnih menic razkrije, da se država financira relativno poceni, posebej glede na zadnje dvige obrestnih mer Evropske centralne banke (ECB):

(vir: BSI,ECB, lastni izračuni)

Seveda k temu pripomore močno povpraševanje, ki glede na zadnjo avkcijo več kot trikrat presega ponujeno emisijo zakladnih menic. Prihodnja avkcija trimesečnih menic, ki bo 22.12.2006 bo po vsej verjetnosti prinesla nekoliko višjo obrestno mero, kar se bodo razveselili tudi vsi vlagatelji v denarnih skladih. Ti skladi v zadnjem letu niso pridelali kakšnih izstopajočih donosov:

(vir: vzajemci.com)

Bo pa uvedba eura omogočila lažje kupovanje evropskih zakladnih menic, za tiste, ki pa stavijo na okrepitev dolarja v naslednjem letu pa so zanimive tudi ameriške zakladne menice:

(vir: finance.yahoo.com, bundesbank.de)

"LEGALNO" Z NOTRANJIMI INFORMACIJAMI

Rast tečajev delnic na Ljubljanski borzi ne privablja nasmeh samo delničarjem podjetij ampak tudi lastnikom certifikatov, ki so izdani na slovenske delnice in kotirajo na tujih borzah. Seveda se pri tem takoj pojavi vprašanje, ali kdo te finančne isntrumente že izkorišča v sklopu trgovanja z notranjimi informacijami?

Predpostavljajte si, da ste upravljavec slovenskega vzajemnega sklada in za svoj osebni račun kupite certifikat na Gorenje. Potem pa s sredstvi vzajemnega sklada malenkostno močneje povprašujete po delnicah Gorenja na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev. Zaradi skromne likvidnosti je vpliv na tečaj delnice občuten, še bolj občutna pa je sprememba vrednosti certifikata...

Ti izvedeni vrednostni papirji predstavljajo zakonsko luknjo v sklopu nadzora nad trgovanjem z notranjimi informacijami. Več o tem lahko preberete bodisi v Pravni Praksi ali pa v komentarju na Finančni Točki.

Aja, delnica Gorenja je danes skočila vse do 5850 tolarjev...

ŠE ENKRAT O "STOCK SPLIT-u"

Danes so delničarji na skupščini Adrisa glasovali za "stock split" in sicer 1 staro delnico nadomesti 10 novih.

Tovrstni ukrep ima pozitivne učinke na tržno vrednost podjetja, saj so zaradi nižje cene delnice bolj dostopne (in je zato več povpraševanja). Zakaj se tega trika ne poslužijo v Krki, Heliosu ali Lesnini?

DRŽAVA SE PONOVNO UMIKA NETRANSPARENTNO

Nepričakovan izstop države iz Mlinotesta sporoča, da ima država za izstope iz borznih podjetij različne kriterije. Kljub aktualnemu procesu prevzemanja, ki je bil na nek način odziv na več kot 50 odstotni padec tečaja delnic Mlinotesta, sta državna sklada brez javnega razpisa prodala delnice:

Prodajna cena je bila sicer višja kot zadnje prevzemne ponudbe, toda to ni kriterij, da bi lahko govorili, da je država izstopila po dobri ceni. V bistvu je delež prodala pod knjigovodsko vrednostjo, kar se pri borznih podjetjih ne zgodi pogosto. Posebej ne pri takih, kjer je poslovanje pozitivno:

Končni kupec ima v Mlinotestu preko Vipe Holdinga že določen vpliv, zato bo zanimivo opazovati, ali bo Vipa podala prevzemno ponudbo za cel Mlinotest. Če ne, potem si lahko ponovno zastavimo vprašanje, zakaj sploh imamo prevzemni zakon, če pa se mu večina igralcev uspešno izogiba ali pa ga celo izkorišča...

BORZNA PRESENEČENJA

Minuli borzni teden je bil res poln presenečenj. Ne samo doma, kjer je mnoge vlagatelje presenetil skok tečaja delnic Luke Koper ter nenadni preklic Triglavove skupščine tudi v tujini smo zaznali kar nekaj zanimivih premikov. Med enega izmed teh bi vsekakor lahko šteli delnice INE, saj se vsem tistim, ki so v javni prodaji kupili delnice INE, že ves vikend smeji. Delnice so namreč prvi trgovalni dan končale skoraj 30 odstotkov višje.

Poleg borznih premikov pa smo posebno presenečenje dobili v sklopu objav ameriških makroekonomskih podatkov. Le-ti niso tako dobri, kot se je pričakovalo, zato ni čudno, da so napovedi o prihajajoči recesiji vse glasnejše - lep pozvetek o tem je napisal profesor Roubini na njegovem blogu.

Na slabe podatke je najmočneje reagiral ameriški dolar, katerega vrednost je padla pod 180 tolarjev (1,334 EUR), medtem ko borzni tečaji niso doživeli večjih pretresov. Toda to še ne pomeni, da jih kaj takega tudi ne čaka:

Glede na divergenco (rast ameriškega borznega indeksa DJIA, padec vrednosti nekaterih tehničnih indikatorjev), se verjetnost padca povečuje. Kratkoročna formacija glave in ramen podaja prvo oceno padca v območje 11.800 indeksnih točk, kar pomeni vrnitev v dolgoročni kanal na tedenskem grafu:

Glede na nastalo situacijo pričakujem, da bo praznični mesec zelo razgiban, tendenca pa je seveda v smeri rdeče barve...

ZAVAROVALNICA TRIGLAV IN DOKAPITALIZACIJA

Danes sem imel zanimivo izkušnjo in sicer sem poskušal kot pooblaščenec delničarja vpogledati v gradivo o ekonomskih učinkih izrabe pričakovanih dokapitalizacijskih sredstev Zavarovalnice Triglav.

Ob vstopu v poslovno stavbo se vratarju o tem dokumentu ter možnosti vpogleda vanj ni nič sanjalo. V bistvu je celo komentiral, da "njega o tem niso nič obvestili", kar je seveda rezultiralo v nekaj minutnem čakanju na pravo osebo.

Preden sem dobil dokument na vpogled sem podpisal izjavo o varovanju poslovne skrivnosti, a žal v prebiranju dokumenta nisem dolgo užival, saj je pravnik zavrnil pooblastilo, ki sem ga imel.

Pooblastilo se je namreč nanašalo na glasovanje na skupščini in ne na vpogled v gradivo...

ODHOD IZ BORZE

Danes sem bil na skupščini velenjskega podjetja APS d.d., kjer se je sprejela odločitev za umik delnic iz borze. Po besedah predsednika uprave ima podjetje na leto okoli 5 milijonov tolarjev stroškov (borza, javne objave ipd.), kar je glede na tržno kapitalizacijo (16,88 mio SIT) izredno veliko.

Sicer pa so umiki iz borze vse pogostejši - v zadnjih letih je Ljubljansko borzo vrednostnih papirjev zapustilo že preko 40 podjetij...

Še dobro, da smer ni samo enosmerna. Na borzo postopoma prihajajo novi vrednostni papirji, žal pa to še ne pomeni, da z njimi prihaja tudi pogrešana likvidnost...

ŠE EN PREBOJ

Očitno se v zadnjih dneh "generirajo" zanimivi tehnični signali. Pri današnjem trgovanju se je to zgodilo pri borznem indeksu DJIA:

Za slovenske upravljavce skladov, ki so osredotočeni na ameriške delnice, je trenutni položaj zelo neugoden. Ne samo, da tečajem delnic ne kaže dobro, tudi dolar jim nič ne koristi...

Še dobro, da obstajajo ETF skladi, katerih vrednost narašča ob padanju borznega indeksa (PSQ, SH, MYY ali pa DOG) ali pa skladi, katerih vrednost narašča ob padanju dolarja napram euru (FXE).

AMERIŠKI DOLAR V NEMILOSTI II.

Pred sedmimi meseci sem izpostavil "neprijazno" okolje, v katerem se nahaja ameriški dolar. Tokrat se je k temeljnim dejavnikom ponovno pridružil tehnični faktor (enega smo že dočakali spomladi, ko je bila zaključena takoimenova formacija glave in ramen):

Preboj konec minulega tedna je lahko začetek ponovne oslabitve ameriškega dolarja. Vprašanje pa ostaja seveda isto kot pred sedmimi meseci - Mislite, da so naša podjetja, banke ter drugi investitorji ustrezno zavarovani proti padcu dolarja?

SREBRO

Srebro se je danes vrnilo v območje nad 13$ za unčo, kjer pa se nahaja območje odpora:

Mogoče mu tokrat ob šibkejšem dolarju uspe prebiti to območje in nadaljevati svojo pot navzgor...

SBI20 ČEZ 6000 TOČK

Danes je vrednost borznega indeksa SBI20 presegla 6000 indeksnih točk in tako postavila nov rekord. Zanimivo je, da kljub rekordni vrednosti indeksa, njegove komponente v povprečju zaostajajo za lastnimi rekordi - skoraj polovica delnic, ki se nahaja v indeksu, za svojimi rekordi zaostaja več kot 10 odstotkov:

Zgodovinske maksimume smo tako zaznali samo pri treh delnicah in sicer pri delnicah Mercatorja, Save in Pivovarne Laško.

NAPOVEDI DOBIČKOV

Ob letošnjih devetmesečnih rezultatih smo lahko pri mnogih podjetjih zaznali, da poslujejo bistveno bolje kot pa so načrtovali. Za to jim gre seveda vsa pohvala (čeprav je ponekod potrebno zastavljene plane vzeti s kančkom zadržanosti, saj ne predstavljajo izstopajočega razvoja). Podjetja bi lahko v tem sklopu osvežila letne napovedi.

Sava je danes objavila, da je skupina v 9 mesecih ustvarila 6,5 milijarde tolarjev dobička, hkrati pa je objavila, da za letos pričakuje 7 milijard tolarjev dobička. Ali to pomeni, da bo zadnji kvartal doprinesel samo 500 milijonov tolarjev?

Po vsej verjetnosti ne, saj so bili ti plani sprejeti konec prejšnjega oziroma na začetku letošnjega leta, čeprav so v tokratnem medletnem poročilu to napoved izrecno poudarili (in marsikateri vlagatelj bi to lahko razumel kot da bo zadnji kvartal bistveno slabši kot predhodni):

Sicer bi moral že Savin izstop iz Pivovarne Laško prinesti vsaj pol milijarde tolarjev dobička - paket delnic so kupili marca 2005 in od takrat je tečaj delnic Pivovarne Laško porasel za več kot 20%. Torej je več kot smiselno, da vodstvo osveži napovedi, tako kot to počnejo v tujini, ko skladno s tržnimi razmerami popravijo svoje napovedi...

PREVZEMNA ZAKONODAJA

Danes lahko v Financah preberemo, da Pekarna Blatnik odstopa od prevzemne namere Žita. V tem kontekstu se seveda pojavi vprašanje, kakšna bi bila primerna "kazen" za slepilne prevzemne namere. V zakonu o prevzemih piše samo, da mora prevzemnik sedaj eno leto mirovati.

Toda Žito je imel s to prevzemno namero kar nekaj stroškov: sklic skupščine zaradi pridobivanja soglasja (po nalogu ATVP), pridobivanje pravnih mnenj (Bratina) ipd.

Bo Žitu uspelo pridobiti nazaj te stroške?

MERCATOR NA 46.000 SIT

Trgovanje z Mercatorjem se je relativno neopazno povzdignilo na 46.000 tolarjev in tako doseglo najvišjo vrednost v zgodovini kotacije.

To je 9.141 tolarjev več kot je znašal tečaj ob začetku leta. To seveda pomeni, da bodo lastniki ob koncu leta morali pripoznati porast finančne naložbe. Če bi cena bila 46 tisoč tolarjev, to pomeni ob predpostavki, da so imeli največji delničarji enake deleže v Mercatorju, naslednje številke:

Kdo bo imel največ finančnih prihodkov naslednjo leto?

INTEREUROPA

Devetmesečni rezultati Intereurope razkrivajo, da na strani prodaje ni bistvenih premikov:

To je vsekakor zanimivo, posebej če gibanje prodaje opazujemo v luči rasti cen naftnih derivatov (kopenski promet še zmeraj presega več kot polovico prihodkov) ter vse večje konkurence. V letnem poročilu so tako že razkrili, da na račun konkurence ter globalizacije zmanjšujejo cene storitev, kar negativno vpliva na višino marže.

Tako ima ob pomanjkanju finančnih naložb, ki bi čakale na uspešno prodajo (spomnimo se Banke Koper in Simobila), uprava pred seboj kar velik izziv...

Logistični outsourcing je mogoče ena izmed rešitev...

MERCATORJEV DOBIČEK

Danes je Mercator, tako kot je pisalo v koledarju napovedanih objav, objavil rezultate poslovanja v prvih devetih mesecih. Pri tem so v obvestilu dva odstavka namenili o "izrednih" ter "primerljivih" dobičkih, s čimer se na prvi pogled pozabi na rezultate, ki so bili objavljeni ob takem času:

Projekt Era Mercatorju več kot služi za zniževanje računovodskega dobička, saj je bilo v lanskem letu oslabitev iz tega naslova za 4,1 milijarde oslabitev (2,6 oslabitev dobrega imena in 1,5 oslabitev osnovnih sredstev). Rezultat je lansko leto "trpel" tudi zaradi slabega tekočega poslovanja hrvaških podjetij Ere Tornado ter Trgohita - dodatnih 1,2 milijarde zaradi izgube iz poslovanja.

V letošnjem letu so se oslabitve Erinih objektov nadaljevale in sicer v neto višini 1,5 milijarde tolarjev. V prihodnje podobnih oslabitev na ta račun ne gre več pričakovati, zato lahko v pričakujemo konkretnejši porast dobička (proti 15 milijardam tolarjev), posebej, če se bo poslovanje hrvaških podjetij stabiliziralo..

OBJAVE REZULTATOV

Jutri bomo videli, če se Mercator drži lastnih napovedi glede objav devetmesečnih rezultatov:

Osebno pričakujem, da bodo rezultati zelo spodbudni in podali dobro podlago za nadaljno rast delnic. Sicer pa bo devetmesečne rezultate pojutrišnjem objavila tudi Krka...

INA

Danes je bilo v hrvaških medijih objavljen poziv za nakup delnic Ine. Na voljo je 15% delnic (plus dodatna dva po potrebi), prve slike iz bančnih poslovalnic pa me spominjajo, kako smo pred desetimi leti vplačevali delnice Petrola v javni ponudbi.

Banke so privatizacijo Ine pričakale pripravljene, saj že ponujajo kredite za nakup delnic (Raiffeisen banka in Privredna banka Zagreb). Tako spodbujanje nakupov je lahko "tricky", saj rast vrednosti delnic Ine ni zagotovljena. Je pa blizu tega, posebej če bo Ina ohranila trend tekočega poslovanja - po šestmesčnih rezultatih je čisti dobiček večji za 85 odstotkov. Slednje je sicer manj kot 112 odstotni porast dobička MOL-a v minulem četrtletju.

Sicer pa delnice Ine lahko kupijo tudi hrvaška podjetja, kar pomeni, da lahko tudi slovenske podružnice na Hrvaškem podajo nakupna naročila. Iz Poslovnega dnevnika povzeto:

ŠE NEKAJ O GORENJU

Pozabil sem dodati še eno zanimivost pri Gorenju. V zadnjih dveh letih je Gorenje od SOD-a odkupilo skoraj 1 milijon delnic po povprečni ceni 6.398 tolarjev:

• 19.1.2005 233.075 delnic po 6485,93 SIT
• 4.8.2005 233.075 delnic po 6321,84 SIT
• 3.2.2006 233.075 delnic po 6321,84 SIT
• 3.8.2006 233.075 delnic po 6464,05 SIT
  

Sedaj pa jih bo ponudilo do 6,1 milijona delnic po ceni, ki bo po vsej verjetnosti bistveno nižja od 6400 tolarjev...

Očitno ima delni umik države svojo ceno - dobrih 900 mio tolarjev... Uprava pa je vmes dobila nagrado za "uspešno" poslovanje (saj ne pravim, da je ne zasluži...ampak nadzorni svet in večji delničarji so tukaj preprosto spregledali, da je v bistvu ta odločitev prinesla tolikšen primankljaj...).

GORENJE IN DOKAPITALIZACIJA

Današnje obvestilo Gorenja, da bo uprava sodelovala v sklopu dokapitalizacije, lahko razumemo kot pozitiven znak, ki sporoča, da bomo ob normalnem poslovanju prej ko slej zaznali višjo vrednost delnic.

Ta trenutek se vlagatelji na nek način izogibajo delnic Gorenja, ker je pred vrati dokapitalizacija, toda enkrat ko bo le-ta mimo, se bo navidezni prodajni pritisk umaknil. In takrat bo pot navzgor lažja...


Seveda bo v tem času moral Gorenje uspešno izpeljati zastavljene projekte...

SGAM VIDI OPTIMIZEM

Danes sem bil na predstavitvi Societe Generale Asset Managment, ki jo je organizirala SKB v sklopu predavanj prof. Mramor-ja na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Na predstavitvi so poleg skladov predstavili tudi njihov pogled na trenutno ekonomsko okolje.

Za razliko od vse pogostejših opozoril v finančnih medijih o prihajajoči ameriški recesiji, so pri SGAM razkrili, da trenutno in bodoče stanje ocenjujejo kot pozitivno. Po besedah Didier Borowski ("Senior Economiste & Stratégiste de SGAM") naj bi močan trg delovne sile v Ameriki kompenziral negativne vplive vse šibkejšega trga nepremičnin. Njegove ocene za rast BDP-ja za leto 2006 in 2007 so:

• Amerika: 3,3% => 2,6%
• Evropa: 2,5% => 1,9%
• Japonska: 2,5% => 1,8%

Za ameriški dolar je napovedal da srednjeročno Amerika ne bo uspela vzdrževati tako veliki deficit, zato bo vrednost dolarja padla.

Za gibanje dolarja imam podobno mnenje, medtem ko zadnji podatki o ameriškem BDP-ju kažejo, da se zna rast BDP v prihodnjem letu bistveno upočasniti, če ne celo v posameznih kvartalih pasti...

Na predstavitvi so omenili tudi, da pozorno spremljajo trg Balkana, kar pa še ne pomeni, da bodo ustanovili sklad, ki bo osredotočen samo na to regijo (zaenkrat pokrivajo vzhodno Evropo). Problem je namreč slaba likvidnost trga v kombinaciji s potencialom, ki ga ima SGAM. Naj kot zanimivost omenim, da je pri njih zaposlenih 600 ljudi, ki se ukvarjajo z analizo in raziskavo trgov ter upravljanjem portfeljev...

MANJŠANJE ŠTEVILA ZAPOSLENIH

Današnja napoved, da bo New Yorška borza odpustila 17% zaposlenih (posledica racionalizacije po združitvi z elektronsko borzo Archipelago Holdings), me je spodbudila k pregledu kako je s tovrstnimi racionalizacijami pri nas.

Razen pri Leku, kjer vsako odpuščanje pritegne medijsko pozornost (zaradi tujih lastnikov ter posledic prevzemanja), so v medijih zgodbe o racionalizacijah po prevzemih redke. In to kljub dejstvu, da se to dogaja.

Pri skupini Pivovarna Laško, ki je z nakupom Radenske ter Pivovarne Union in posredno Fructala pridobila veliko podvajajočega se kadra (finance, računovodstvo, marketing, logistika) je bilo pričakovati, da bo racionalizacija oziroma centralizacija prišla "hitro in naenkrat" . Toda pogled na dejansko število zaposlenih razkrije, da so premiki sicer postopni ampak redni:

Kdaj bodo konkretnejši rezultati te racionalizacije stopili v ospredje je težko reči, dejstvo pa je, da bi jih brez tega številne domače "akvizijce" pokopale...

AMORTIZACIJSKE STOPNJE ZA NOVE STVARI SAMO

Pri analiziranju nove davčne zakonodaje sem več kot spregledal prehodno določbo o amortizacijskih stopnjah in seveda tako prišel do napačnih zaključkov ter misli.

V 80. členu te prehodne določbe namreč piše, da se pri uporabi amortizacijskih stopenj sredstev, ki jih zavezanec amortiziral pred pričetkom uporabe tega zakona, upoštevajo kot davčno priznani odhodki po amortizacijskih stopnjah, ki so veljale v času pričetka amortiziranja teh sredstev. (na to sem bil opozorjen tako s strani prijatelja kot s strani Društva davčnih svetovalcev Slovenija - hvala):


Z drugimi besedami to pomeni, da nove amortizacijske stopnje veljajo za tiste postavke, ki se bodo na novo vključile v poslovne knjige.

Temu posledično ne moremo pričakovati, da bo imel Mercator zaradi tega občutno višji računovodski dobiček (sicer bo malo višji - na račun novih zgradb)....

ŽLAHTNE KOVINE

Žlahtne kovine so ta teden zaključile pozitivno in sicer na nivojih, ki preko tehnične analize sporočajo, da se nam bliža konkretnejša rast. Zlato je od spodaj navzgor prebil padajočo trendno linijo, kar je dober tehnični signal za prehod v novo fazo rasti. Sicer je bilo zanimivo opazovati tudi petkovo gibanje, kjer smo ob ameriških podatkih o zaposlenosti sprva zaznali padec zlata skladno z okrepitvijo ameriškega dolarja, toda do konca trgovanja se je zlato "odlepilo" od tradicionalne povezanosti z ameriškem dolarjem in začelo ponovno rasti:

Zlatu je seveda v določeni meri sledilo tudi srebro, čeprav tako očitnega preboja kot pri zlatu nismo zaznali:

Je pa zato bilo zanimivo opazovati platino, kjer je tečaj v četrtek in petek poskočil za več kot 10 odstotkov. Povečano zanimanje naj bi izviralo iz špekulacij o novem ETF skladu, ki naj bi posnemal gibanje platine:

TEORIJA O POTEZI IN MAKSIMI HOLDING

Današnja objava namere o prevzemu Maksime Holding je pritegnila veliko pozornosti, še bolj pa je bila zanimiva objava, da je FB Investicije kupila Poteza Naložbe. Če ste se pri tem vprašali, zakaj je tak nakup smiselen vam v naslednjih vrsticah ponujam svojo teorijo:

Odgovor je seveda Mercator. Z včeraj sprejeto davčno zakonodajo podjetja ne bodo plačevala samo manj davka na dobiček ampak bodo obračunala tudi nižjo amortizacijo zaradi nižjih predpisanih amortizacijskih stopenj. To bo pozitivno vplivalo na čisti dobiček, kar se bo poznalo predvsem pri podjetjih, ki imajo veliko amortizacijo. To pa je seveda Mercator. Pogled v letno poročilo Mercatorja razkrije, da je skupina Mercator preko zgradb lani ustvarila za 7,5 milijard tolarjev amortizacijskih stroškov (od skupno 17 milijard tolarjev).

Mercator ima amortizacijsko stopnjo za gradbene objekte med 3 in 5%, glede na povprečno nabavno vrednost ter obračunano amortizacijo pa znaša povprečna stopnja okoli 3,5%. Sedaj pa se bo ta stopnja zmanjšala na 3%, kar pomeni, da se bo Mercatorju samo na račun nižje amortizacijske stopnje gradbenih objektov avtomatično povečal dobiček za okoli 1 milijardo tolarjev:


Ne smemo biti presenečeni, če bo naslednje leto dobiček Mercatorja samo zaradi sprememb davčne zakonodaje večji za 10 do 15%...če pa k temu prištejemo še pričakovano odpravo davka na izplačane plače, boljšo prodajo, potem si ni težko razložiti zakaj si nekdo želi obvladovati Mercator. Bodisi preko Istrabenza ali pa posredno preko Maskime holding...

NIŽJI DAVEK NA DOBIČEK PODJETIJ

Današnje sprejetje nove davčne zakonodaje, ki med drugim znižuje tudi 25-odstotni davek na dobiček podjetij, ni imelo bistvene reakcije na borzi. Vseeno bo to zmanjšanje davka pomenilo kar nekaj prihranka, ki pa ga bodo podjetja delno izgubila z izgubo davčnih olajšav za investicije:

Ta prihranek bo sprva 2% (iz 25% na 23%), leta 2010 pa še dodatne 3% (iz 23% na 20%). To se bo v določenem času poznalo tudi na vrednosti podjetij, saj lahko za vsako dodatno milijardo dobička pri 8% zahtevani obrestni meri pričakujemo porast tržne kapitalizacije za okoli 12,5 milijarde tolarjev ...

ŠE MALO OZADJA O KANADI

Smisel napovedanih davčnih sprememb glede obdavčenja dividend s strani dohodkovnih skladov v Kanadi je lepo povzeto v članku Globeandmail.com, kjer avtor razloži, da se je finančno ministrstvo odločilo ukrepati zaradi vse pogostejšega spreminjanja statusne oblike podjetij.

Podjetja so se namreč preoblikovala v sklade in se tako izognila plačilu davka. Zadnji tak primer sta bili dve največji telekomunikacijski podjetji (Telus Corp. in BCE Inc.), ki sta očitno bili kaplja čez rob.

Tudi vlade znajo ukrepati hitro, posebej če jim gre za "nohte" (v kontekstu izpada davka).

DOGAJA SE TUDI DRUGJE

In sicer davčne spremembe - tokrat v Kanadi, kjer je finančni minister napovedal obdavčitev dividend, ki jih izplačujejo takoimenovani dohodkovni skladi (income trust). Seveda je ta napoved vplivala negativno - kanadski borzni indeks S&P/TSX je izgubil več kot dva odstotka, nekateri skladi pa so padli preko 10%.

Nekateri od teh trustov izplačujejo resnično dobre dividende, o čemer sem pisal že avgusta. Toda kot je slovenskim vlagateljem dobro znano lahko nova zakonodaja obrne vse na glavo...

MEDVEŠEKPUŠNIK POZNO V NOČ

Pravkar sem se vrnil iz "tradicionalnega" sprehoda do ljubljanskih Žal in videl, da v petem nadstropju poslovne hiše na Gradnikovi 11 gorijo luči...

Tako je to, če so svetovni borzni trgi na današnji dan aktivni...

ŠE NEKAJ O SAVI IN KD-ju

Kaj pa če skupina KD zbira denar za Savo?

Nakup Save ji da Gorenjsko banko, ki jo potem skupaj z DBS "zamenja" za kaj drugega...

PETROL IN OSVEŽENA SPLETNA STRAN

Petrol je osvežil spletno stran, na kateri najdemo tudi 50 največjih delničarjev kot tudi zelo zanimiv graf delnice v povezavi z gibanjem cene naftnih derivatov. Vsaj tako sem od začetka pomislil, potem pa sem po kmalu ugotovil, da so tabele napačno naslovljene:

Sicer pa je najbolje, da si izberite obdobje 48 mesecev in po nekaj minutah nalaganja boste dobili podatke o "ceni bencina" izpred štirih let - seveda se ne ustrašiti visoke cene, ker očitno povzemanje podatkov ne deluje najbolje, saj je so te cene v bistvu vrednosti delnic Petrola na posamezne dneve.

Je pa to seveda ideja, da bi lahko Petrol k k grafu dodal omenjene podatke - se pravi gibanje cen naftnih derivatov kot tudi druge smiselne vsebinske podatke kot so: marža na prodani liter v odstotkih, koliko je bilo prodanih litrov in podobno...

Vlagatelji pač nimamo nikoli dovolj podatkov...

PREVZEM SAVE

Z objavo namere se je takoj vzpostavilo vprašanje, kako težo ima ta namera. Komentarji ter anketa Financ dajejo različna izhodišča, dejstvo pa je, da je tečaj delnic Save po nameri dosegel rekordno vrednost - skoraj 52.000 tolarjev.

Torej je namera lahko povsem resna in tega se zaveda tudi predsednik uprave Save, ki je minuli petek imel možnost poizvedeti kaj si o tem misli tudi naš premier...

Očitno bo v Sloveniji v naslednjih mesecih kar pestro: prevzemni boj Žita in Pekarne Blatnik za Mlinotest, KD-jevo skrivnostno zbiranja kapitala (v letošnjem letu je prodal več naložb: elektrarne za 10 milijard, Delo za 4 milijarde, KD ID za okoli 700 milijonov in še kaj bi našli), začetek prevzemne igre Save, nenadno povečano zanimanje za Mercator ter še kaj bi našli...

KD HOLDING IN DELO

Danes smo opazili prodajo deleža v Delu po tečaju 31.600 tolarjev. Nakup je bil opravljen 37.910 tolarjev, kar pomeni da je realizirana izguba v višini 842 milijonov tolarjev.

Seveda se ta izguba ne bo poznala v poslovnih knjigah, saj je KD Holding naložbo v Delo prevrednotil že ob koncu lanskega leta in sicer na tečaj 30.000 tolarjev. Torej bo v letošnjih poslovnih knjigah knjižen dobiček v višini 213 milijonov tolarjev...

Prav zanima me, kako bodo pojasnjevali to kupčijo.

SREBRNI VLAKEC

Po majski korekciji je žlahtnim kovinam nekoliko pošla moč. Kljub temu, da borzni indeksi dosegajo rekordne vrednosti, se surovine svojim rekordom niso približale. Nafta je zdrsnila pod 60 dolarjev, zlato je še zmeraj pod 600 dolarjev, srebro pa se trenutno nahaja v območju 12 dolarjev:

Tehnična slika kaže na odprte možnosti tako za rast kakor tudi za padec. Osebno mislim, da so žlahtne kovine še zmeraj smiselna izbira, ker se temelj zgodbe v tem času ni spremenil. Bo pa sodeč po grafu v naslednjih dveh mesecih slika bolj jasna...

AMERIŠKI BORZNI TRG

Ameriški borzni indeks DJIA je včeraj ponovno dosegel rekordno vrednost:

Tehnična slika že opozarja na prihajajočo korekcijo, zato se je smiselno vprašati koliko moči za tako hitro rast, kot smo jo zaznali v zadnjih dveh mesecih, ima še ameriški borzni trg?

SAVA

Današnjo namero o prevzemu Save lahko razumemo kot začetek dokončnega umika države iz Save. Če se bo v igro kupovanja Save vključil še kak investitor, bi lahko država imela idealno priložnost za izstop iz Save.

Dražva naj bi iz Save izstopila v roku dveh let, saj jo je uvrstila v drugi sklop podjetij. Torej je mogoče le prišel čas, da na pol skrite/pozabljene naložbe Save počasi začnejo prihajati na plano preko bolj podrobnega vrednotenja Save...

BUTIČNI TURIZEM

Na potovanju sem imel priložnost okusiti butični turizem v središču metropole in sicer v hotelu Ochre&Brown, ki se nahaja na odlični lokaciji - blizu vsega.

Dobra izkušnja mi je dala misliti, kaj vse mora še doseči slovenski turizem.... Seveda se tudi pri nas pomikajo stvari na bolje, kar kaže ponudba Nebes v kombinaciji s hišo Franko ali pa npr. posestvo Pule ...

Vprašanje je seveda, kako bi lahko te smernice posrkali tudi naši večji turistični igralci?

POTOVANJE

Vsem bralcem bloga sporočam, da me nekaj časa ne bo. Poročno potovanje ....


Od 23.10. pa seveda spet naprej....

TELEKOM IN OBSEG TRGOVANJA

Začetek kotacije Telekomovih delnic ni toliko presenetil s samim območjem trgovanja kot pa z obsegom trgovanja. Le-ta je namreč zelo skromen, kar kaže, da veliko delničarjev ni pripravljeno prodajati delnice.

Torej lahko kljub trenutno dobri ceni pričakujemo še kakšen premik navzgor. To je sicer v nasprotju s pričakovanji borznikov, toda dejstvo je, da če bi se začeli tujci malo bolj konkretno zanimati za delnice, potem bi lahko tako kot pri Krki zaznali stabilno povpraševanje...

PRIMUS

Upanje ne umre. Danes je bilo skoraj 7 milijard priliva in "stari" vlagatelji so ostali brez 3 odstotkov donosa.

Zakaj upravljavec ni prodal Telekomovih delnic kakšni banki še pred kotacijo oziroma takoj, ko so začela prihajati izstopajoča vplačila? Na koncu bo kratkoročen denar šel ven, hkrati pa tudi kakšen dolgoročni vlagatelj, ki si bo rekel, da bi lahko upravljavec ta problem rešil bolj elegantno.

TELEKOM IN UMTS

Petkovo obvestilo o prevrednotenju koncesije za UMTS je bilo po mojem mnenju s strani malih vlagateljev spregledano.

Z drugimi besedami, mediji se bodo po mojem mnenju še razpisali, da obstaja velika verjetnost, da bo Telekom letos knjižil izredni odhodek v višini 20,5 milijard tolarjev...

In seveda s tem prispevali, da se bo tečaj konkretneje spustil pod 70.000 tolarji...

ŠE ENKRAT O PETROLOVI MARŽI

Danes smo lahko opazili, da pri trgovanju z delnicami Petrola ni bilo bistvene reakcije na višjo maržo, ki bo Petrolu prinesla 2,5 milijarde tolarjev več dobička.

To je skoraj tretjina več dobička kot ga namerava Petrol ustvariti v Sloveniji z naftno dejavnostjo. Z drugimi besedami povedano, se Petrolu obeta dobiček v naslednjem letu v višini preko 11 milijard tolarjev.

VZDRŽEVALEC LIKVIDNOSTI

Danes so na SEOnetu objavljeni podatki o prvem vzdrževalcu likvidnosti na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev. Čeprav je Abanka nekoč mislim že izvajala podobne aktivnosti pri enem vrednostnem papirju (trenutno se ne spomnim katere, vem pa daje Abanka vedno stala na ponudbi in povpraševanju s 50 loti), bo tokrat pri Telekomu "uradno" opravljala pionirsko delo. Za to grejo vsekakor čestitke. Sem se pa nasmejal, ko sem videl kriterije:

Izstopa seveda minimalna velikost ponudbe, ki so jo določili pri 500.000 tolarjih oziroma pri 7 delnicah po trenutnih cenah...

Glede na predvideno tržno kapitalizacijo Telekoma je ta številka za moj okus zelo, zelo skromna. V bistvu smešna....

PETROLOVA MARŽA

Marže Petrola bi morali povečati še preden bi jih Petrol vložil v Lukoilov projekt.


Poanta je v tem, da bi Petrol tako imel bistveno boljšo pogajalsko izhodišče, kar se tiče določevanja višje vrednosti bencinskih črpalk.

TELEKOM

Bolj kot berem o Telekomovih delnicah, bolj se sprašujem kdo bo na strani kupcev naslednji teden brez potrpežljivosti kupoval. Namreč pričakovanja so dandanes resnično visoko, zato mogoče ni odveč pogledati na izstopajoči kazalnik PE, ki pri ceni 75.000 tolarjih znaša 40.

Torej previdnost ni odveč. Res je, da v delniški strukturi manjka precejšen kos tujih vlagateljev, toda oni se po vsej verjetnosti ne bodo z glavo zaletavali v zid...