USODA MERCATORJA

Današnja skupščina Mercatorja je nakazala, da usoda Jankoviča ni čisto dorečena. To, da se je z državnimi skladi še v ponedeljek menil o dokapitalizaciji, naslednji dan pa so ga presenetili z nasprotnim predlogom kaže, da so v ozadju interesi, ki so skriti celo vodstvu Mercatorja.

Ob tem se lahko vprašamo ali bo Jankovič postal samo eden izmed mnogih malih delničarjev. Če bo izgubil svoj položaj, potem je zelo verjetno, da bo izgubil tudi vpliv nad ostalim deležem, ki ga imajo notranje zaposleni. S tem bo avtomatično postal mali delničar, ki bo imel veliko informacij o podjetju (s tem bi lahko na skupščinah delal mnoge preglavice...). Lahko se celo znajde v takem položaju kot nekateri lastniki podjetij v Sloveniji, ki kljub nekaj odstotnem deležu ne pridejo do konkretne besede...

Drugo vprašanje pa je seveda o usodi Mercatorja. V kolikor Pivovarna Laško postane eden izmed večjih lastnikov, potem bi lahko videli posledice predvsem v ožji izbiri pijač na Mercatorjevih policah, povečanemu nezadovoljstvu kupcev ter postopnem upadanju prometa. Morebitni interes Pivovarne Laško po Mercatorju ne more biti samo finančna naložba - kratkoročne koristi so namreč drugje: osvežitev dobaviteljske pogodobe, vpogled v pogodbe z drugimi dobavitelji in podobno...

SLABO VREME ZA ZAVAROVALNICE?

Zgodbe o požarih na Portugalskem, o množičnih poplavah po Evropi in o pričakovanem razdejanju hurikana Katrina v Ameriki nas vsekakor spomnijo na to, da bo nekdo moral kriti te ogromne stroške obnove. Seveda se misli hitro ustavijo pri zavarovalnicah, ki bodo morale zaradi pokrivanja mnogih odškodninskih zahtevkov(poškodovane hiše, avtomobili ipd.) široko odpreti svoje žepe.

Nekatere zavarovalnice so se izrednim primerom, ki so na žalost vse pogostejši, že v določeni meri prilagodile. Na primer zavarovalnica Mercury Insurance Group je objavila nasvete glede morebitnih zahtevkov glede poškodovanih avtomobilov zaradi hurikana Katrina. Podobne ukrepe lahko pričakujemo tudi s strani drugih zavarovalnic, saj očitno proaktivno vedenje pripelje hitreje do želenih rezultatov.

Seveda taki dogodki niso povsem slabi za zavarovalnice - pričakujemo lahko vsaj dva pozitivna vpliva in sicer prvega s strani samih zavarovancev (le-ti bodo zavarovali vse več stvari), drugega pa s strani samih zavarovalnic (le-te bodo povišale premije). Končni rezultat je sicer težko napovedljiv, dejstvo pa je, da se bodo zavarovalnice kopale v dobičku takoj, ko bo nastopilo "mirno" obdobje...

KRKA

Dosežen porast prodaje na ruskem tržišču je vsekakor dobra popotnica Krkine usmeritve - povečanje za 70% pomeni, da je ruski trg prinesel okoli 5 milijard več prihodkov (kar predstavlja dve tretjini neto porasta celotne prodaje Krke). Omenjeni porast je zanimiv še posebej, ker je vrednost dolarja v letošnjem prvem polletju v povprečju nižja kot v lanskem polletju (186 tolarjev vs. 194 tolarjev za ameriški dolar).

Pri sami objavi je zanimivo tudi to, da je Krka razkrila kolikšen delež prodaje namenja družbi v obliki donacij ter sponzorstev - 0,8% celotne prodaje pomeni, da je letno na voljo dobra milijarda tolarjev. Ali z drugimi besedami povedano : petina zneska, ki je bila letos namenjena dividendam... Ob tem se seveda lahko vprašamo koliko sredstev bi za omenjene namene ostalo, če bi Krka prišla pod okrilje kakšne druge multinacionalke... Pri Leku tega podatka ni v letnem poročilu, čeprav pišejo, da so preko davkov družbeno odgovoren gospodarski subjekt (seveda poleg drugih donacij in sponzorstev), lahko pa si predstavljamo, da v kolikor ohranjajo isti absolutni znesek, potem se z rastjo prodaje relativni delež vztrajno niža...

MERCATOR - PRIKRIVANJE INFORMACIJ?

Današnje Mercatorjevo polletno poročilo je vsekakor zanimivo branje. Sprva zato, ker so številke na prvi pogled izstopajoče, drugič pa zato, ker ob malo podrobnejšem prebiranju takoj pomislimo na to, ali ni bilo nekaj informacij prikritih. Namreč pregled javnih objav s strani Mercatorja v letošnjem prvem polletju (info središče, arhiv novic in info za vlagatelje) ne razkrije prodaje Savinih delnic, ki ima pomemben učinek na poslovni izid.

Ali gre to za namerno prikrivanje zaradi približajoče dokapitalizacije, ki jo bodo med drugim izvedli tudi vodilni v Mercatorju, je odprto vprašanje. Dejstvo je, da je današnje polletno poročilo vsekakor obarvano v optimističnem tonu (kar se kaže tudi v enotnem tečaju): ankete o zadovoljstu kupcev, o "store equity", priročnosti kupovanja in drugih podobnih stvareh kažejo na to, da Mercator očitno vodi. In če so stranke zadovoljne potem se za prihodnost res ni bati. Seveda bo za vzdrževanje tega slovesa potrebno tudi dolgoročno nižanje marž, saj konkurenca pri tem ne bo spala: vsi se namreč zavedajo, da je končna cena za večino kupcev izredno pomemben dejavnik.

No, glede prihodnjih marž ter prihodnjega dobička ne smemo pozabiti še na samo financiranje. Pregled financiranja kaže na spretno izkoriščanja trga obrestnih mer, kar je zelo pohvalno - iz naslova financiranja je Mercator v letošnjem polletju prihranil okoli milijardo tolarjev (plačal je okoli 2,7 milijard obresti, kar je 1 milijardo manj kot v prejšnjem polletju). Seveda to pomeni, da moramo pri napovedovanju ta učinek dati ven, saj je malo verjetno, da bodo dodatno milijardo prihranili tudi v naslednjem letu - torej je "realen" polletni dobiček dobre 3 milijarde tolarjev (ko izvzamemo učinek Save ter učinek spretnega financiranja)...

BELA KRAJINA ZANIMIVA ZA ŽIVILCE

Z zadnjimi zapleti glede zaposlitvene situacije v Beli Krajini bi lahko podjetja, ki veliko izvažajo na Hrvaško ter južne republike, začela razmišljati o selitvi dela ali pa celotne proizvodnje v to regijo. Okvirni stroški nabave zemljišča ter komunalnega prispevka so bistveno nižji od ljubljanskih, zato bi lahko nekatera živilska podjetja (Žito, DrogaKolinska) prihranila mnogo. Prihranki bi lahko bili še večji, če bi se podjetja za to lokacijo še malo pogajala tako z državo kot tudi z občino. Idealen trenutek za začetek pogovor, bi lahko bil že danes, ko bo minister za delo, družino in socialne zadeve obiskal omenjeno regijo in se bo pogovarjal o perečem problemu nezaposlenosti ter morebitnih ukrepih.

Glede na to, da bi se pri takem projektu zastavljala določena vprašanja, bi lahko nekaj pogledov naštel:

• financiranje projekta: zaradi aktualne problematike, bi lahko podjetja ciljala tudi na morebitno poroštvo države pri samem financiranju. To bi bistveno znižalo financiranje, seveda da o morebitnih vplivih s strani prodaj zemljišč, na katerem je sedaj proizvodnja sploh ne govorim.
  
• transport: le-ta po vsej verjetnosti ne bi bil problem, saj si takoj po Vinici na hrvaški avtocesti. Sicer pa bi lahko živilska podjetja začela razmišljati tudi o morebitnem outsourcanju transporta bodisi Intereuropi ali V&V,
• delavci: zaradi pretežnega dela v proizvodnji po vsej verjetnosti ne bi bil problem najti usposobljene delavce,
  
• problem morebitne dislociranosti uprave: uprava lahko zaradi lažjega sklepanja poslov ostane na trenutni lokacij...
  

TOSAMA

Ali mora podjetje resnično pridelati izgubo, da uprava začne razmišljati o morebitni reorganizaciji? Izgovarjanje na konkurenco (predvsem kitajsko) je vsekakor neopravičljivo, saj se o novih gospodarskih silah govori že kar nekaj časa. Trik s predpisanimi kompleti prve pomoči se žal ni obnesel, zato je potrebno iskati nove poti - če so trenutno tamponi aktualni, potem je seveda mnogo odvisno od marže, ki jo pri tem dosegajo: glede na to, da se je strukturna prodaja spremenila, vrednostna prodaja pa je ostala enaka, potem lahko na hitro sklepamo, da ali so šli stroški gor (čeprav napovedujejo, da jih bodo krotili) ali pa je marža tamponov bistveno nižja od drugih produktov, ki jih prodajajo.

Sicer pa, če se pogleda graf na Financah o gibanju čistega dobička lahko hitro ugotovimo, da se vzpostavlja padajoči trend, ki ga je v letu 2004 prekinila prodaja nepremičnine (se pravi izreden prihodek). Zato je pomembno, da se čimprej spomnijo morebitnega faktoringa terjatev v rizičnih državah ali pa morebitne uvedbe nišnih produktov (na hitro si lahko zamislim produkt kot je plenička za hišne ljubimce ali pa toaletni papir, ki bi imel tiskano kratko zgodbico).

TERME OLIMIA vs TERME ČATEŽ

Zelo dobra poteza s strani Term Tuhelj (o ureditvi vadbenega centra za hrvaške nogometaše), ki je bila tudi dokaj logična, saj Terme Čatež na žalost nisto čisto sledile razvoju lastne turistične ponudbe.

Seveda se takoj pojavi vprašanje kdaj bodo Terme Olimia sposobne prevzeti Terme Čatež? Trenutno imajo za tak manever kar veliko možnosti...

GORENJE

Napovedana gradnja tovarne v Srbiji je vsekakor dober korak, ki pa bi moral iti skupaj s privatizacijo sorodnih podjetij v Srbiji. Namreč kljub temu, da je Srbija več ali manj odprta za greenfield investicije, je sodelovanje z lokalnimi partnerji najlažja pot, ki v mnogih primerih prinese tudi kakšno dovoljenje ali potrdilo za čimprejšnji začetek.

Podobno kot za Srbijo bi za Gorenje bila smiselna preučitev proizvajanja na Kitajskem - ko bodo Kitajci dosegli kvaliteto evropskih proizvajalcev, se bodo domači kupci odločali za cenejše izdelke (kupci bele tehnike so zelo elastični), zato samo grajenje na blagovni znamki ne bo dovolj. Nekaj rešitev se skriva tudi v morebitni menjavi segmenta kupcev (na primer nadaljevati nišno dizajniranje aparatov) ali pa preureditev procesa (zgled lahko imajo v napovedih indijskega podjetja TATA, kjer nameravajo prodajati avto po 2200US$ - nizko ceno naj bi dosegli tudi v tem, da naj bi se avto prodajal kot paket sestavin, ki bi jih sestavili pooblaščeni serviserji (za podrobnejšo zgodbo glej zadnji Business Week)...

BRITISH AIRWAYS

Zadnji neljubi dogodek britanskega nacionalnega letalskega prevoznika je nakazal, da ima outsourcing tudi svoje tveganje. Sicer je šlo v tem primeru tudi za vložek sindikalistov, ki radi uporabljajo preverjeno moč stavke, toda sam dogodek vseeno napelje na razmišljanje, kakšnim tveganjem so izpostavljena podjetja, ki svoje poslovanje optimizirajo preko outsourcinga. Čeprav se pogosto pojavlja ideja, da naj podjetje opravlja samo tisto, v čemer je najboljše in da vse drugo prepusti drugim, ima tako poslovanje določeno tveganje, ki se kaže v precejšnji odvisnosti od drugih.

Zaenkrat se podjetja nahajajo oziroma podajajo v trendu outsourcinga, toda ko (in seveda če) bodo nastali problemi na primer v Indiji, v Kitajski ali v kakšni drugi državi, ki je trenutno aktualna za outsourcing, potem bomo imeli ponovno veliko dela pri napovedovanju, kaj vse gre lahko narobe...

ŽITO 2

Na RTV SLO 1 so povedali, da je nepremičnina v Ljubljani vredna okoli 10 milijard tolarjev. Projekt reorganizacije pa je ocenjen na 4 do 7,5 milijard tolarjev. Torej bi morala biti neto pozicija vsaj 2,5 milijarde + prihodnji prihranki oziroma povečana prodaja zaradi reorganizacije. Zakaj bi se torej Žito zadolževalo?

Sicer pa bi lahko uprava Žita razmislila še nekaj: kaj če bi se selili v povsem ruralno območje Slovenije, kjer bi po vsej verjtnosti dobili zemljišče od kakšne manj bogatejše občine zastonj (s ciljem pospešiti razvoj občine seveda). Kolikšni distribucijski stroški bi pri tem nastali? In kaj bi se zgodilo, če bi ta del outsorcal...

ŽITO

Dolgo se je že govorilo, da se bo Žito preselilo, toda šele sedaj je nadzorni svet potrdil reorganizacijo. Zanimivo je, da so stroški omenjenega projekta relativno visoki, posebej če primerjamo tržno kapitalizacijo, ki se giblje okoli 12 milijard tolarjev. Seveda bi se morali takoj vprašati, kaj lahko Žito naredi s 4 do 7,5 miljardami, kolikor jih bo namenil za omenjeni projekt reorganizacije.

Ali bi lahko s tem denarjem kupil kakšno majhno podjejte? Ali bi lahko Žito samo odprodalo določene dejavnosti, ki jim ne prinašajo želenih donosov, oziroma nepremičnino v BTC-ju? Koliko dejansko stane selitev na drugo lokacijo (oziroma kakšni so prihranki tega projekta)? Ali se bo s tem projektom resnično povečala vrednost Žita?

Vprašanj je še veliko, prav tako pa je veliko tudi interesov, ki se bodo pokazali od pisanja študij pa do posredovanja prodaje nepremičnin...

Matej Tomažin

ELAN

Zgleda da je Elan kot en slovenski Enron. Včeraj lep, danes grd. In glede na stimulacijo, ki jo je imela prejšnja uprava pri vodenju, je očitno, da namesto pravih, otipljivih rezultatov (kot na primer: število prodanih parov smuči ter drugih produktov), vedno ostane enostavna pot do lepih bonusov preko čarobnega raztezanja računovodskih izkazov. Računovodstvo je itak tako odprta postavka, saj ven lahko dobimo zelo različne rezultate, čeprav je vsebina vedno enaka.

Zadnjič sem v eni reviji prebral, da je opaziti trend, da podjetja opcije zaposlenim knjižijo kot strošek. To pomeni, da bo generalno gledano splošen nivo dobičkov upadel (večji stroški dela), s tem pa se bodo spremenila tudi borzna razmerja, ki vsebujejo komponento dobička. Pri nas se glede opcij ni treba bati, saj opcije v podjetjih zaradi davčnih vidikov niso tako pogosta tema. No, če se vrnem nazaj na Elan, bi pripomnil samo to, da je škoda, da se tako podjetje ne sanira prej.

Matej Tomažin

TURIZEM

Včeraj je bila TV SLO1 oddaja o slovenskem turizmu in kako ga oživeti in zakaj POrtorož ni več 'turistična meka'. Mislim, da ima k tej temi vsakdo za veliko povedati, dejstvo pa je, da samo govorjenje ne bo dovolj. Ne razumem, zakaj si naši ponudniki ne ogledajo nivo storitev drugod po razvitih turističnih središčih (in ne na Hrvaškem, kjer gostinci ne kažejo največje naklonjenosti - pač sama naklonjenost je bila in bo vedno v pozitivni korelaciji s tem koliko denarja jim pustiš) in kako so tam storitve prepletene. Meni se je na primer lep primer zgodil na nedavnem potovanju, ko smo se po ogledu kitov vračali z ladjo nazaj v pristanišče. Takrat je vodička začela naštevati več ali manj vse druge zanimivosti ter ponudbe tistega mesta. Zanimivo. To je tako kot da bi na vlakcu v Postonjski jami začeli z marketingom kraškega pršuta, pa Škocjanskih jam, pa plezanja v Ospu in podobno. Mislim, da je bilo včeraj izspotavljeno, da naš turizem ni organiziran. Toda potem se lahko vprašaš, kaj naredi Slovenska turistična organizacija z 1,8 milijarde tolarjev letno. Nazadnje ko sem bil v turističnem centru pri Tromostovju niso imeli brošur o kulturnih inštitucijah v Ljubljani. Samo seznam. No, seznam lahko najdem tudi v telefonskem imeniku...

Mislim, da bi se v Sloveniji dobro prodajal nišni turizem. Torej z visoko dodano vrednostjo. Kot tisti ponudnik 4 apartmajev v Trenti, ki jim pravi 'Nebesa'. Takih podobnih mikro zvezdic bi lahko imeli v vsaki regiji...in potem bi to skupaj povezali in imeli zelo zanimivo ter unikatno ponudbo.

Matej Tomažin

KAJ ČE...

...bi Kitajska in Japonska istočasno razprodala svoje državne rezerve, ki jih imata v ameriških vrednostnih papirjih in kapital usmerila v Evropo.

Kakšno situacijo bi dobili?

Jaz mislim, da bi se zgodila ekonomska vojna z veliko verjetnostjo, da bi si ZDA izmislila kakšen argument za vojaško posredovanje...

Matej Tomažin

NAFTA

Včeraj in danes je vrednost nafte ponovno dosegla rekorde, kar pozitivno vpliva na cashflow naftnih podjetij. Seveda se takoj lahko vprašamo, kam to pelje. No, dokaj logično razmišljanje nas pelje v smer, da si naftna podjetja s trenutnim trendom deljajo zalogo, ki jo bodo potrebovale ob vse pogostejši uporabi alternativne energije. To pomeni, da bomo prej kot slej zaznali spremembo strukturnih prihodkov v naftnih družbah. Sicer pa visoka nafta pomeni tudi nekaj priložnosti: sprva za avtomobilsko industrijo, kjer bodo v ospredje prišli varčni avtomobili. To sicer za evropski ter azijski trg ni kakšen šok, bo pa zato na ameriškim trgu toliko večja sprememba. Torej glede na to, da je ameriški avtomobilski trg trenutno največji na svetu (Kitajska in Indija sta resni kandidatki za prevzem prestola), je to odlična priložnost za Toyoto kot tudi za kakšnega drugega japonskega ali korejskega proizvajalca. Visoka vrednost nafte pomeni tudi večjo verjetnost, da se bo poraba alternativnih virov energije povečala: nuklearna energija, vetrna energija, vodna energija, solarna energija itd. Torej investicija v kakšen ETF ali vzajemni sklad, ki bi pokrival omenjeno področje ni toliko slaba ideja. Visoka vrednost nafte bo tudi spreminjala strukturno porabo gospodinjstev kot tudi stroškovno stran večine podjetij.

Če se ustavimo pri gospodinjstvih potem je potrebno takoj poudariti, da se navade gospodinjstev ne spreminjajo hitro, kar pomeni, da bo v določenem trenutku prišlo do znanih anomalij (kot na primer gospodinjstvo porablja bistveno več kot pa bi lahko), ki bodo pripeljale do mnogih presenečenj. Tudi podjetja bodo pod hudim pritiskom: na primer špedicija ali pa kakšna druga industrija, kjer nafta predstavlja visok odstotek stroškov. Kakšne so rešitve? Zaenkrat v Sloveniji uprave kar molčijo, toda prej kot slej bo potrebno nekaj ukreniti. Toda ali ne bo takrat že malo prepozno? Si mogoče ne bi kakšno podjetje poleg Petrola privoščilo kakšen hedge?


Matej Tomažin

PIVOVARNA LAŠKO

Naveza s KBM Infondom dobiva svoje posledice: nadzornik nadzoruje samega sebe. Ker KBM Infond spada pod NKBM, kar je drugo ime za državo, trenutna situacija nekoliko preseneča. Ampak samo na prvi pogled, saj je jasno, da nekdo, ki obvladuje nekoliko večji delež pri razpršenih holdingih (vsaj od začetka so se idi ter holdingi lahko kontrolirali z slabimi dvajsetimi ali pa tridesetimi odstotki), pride prej kot slej do besede. In sedaj je država ponovno v nekakšni zadregi (ponovno zato, ker ji je že A banka zakuhala zanimivo transakcijo, čeprav jo je uprava Abanke že nekaj mesecev prej napovedovala...) in izhod iz nje ne bo enostaven. Mislim, da NKBM ter njene hčere potrebujejo čimprej pravega lastnika, ki bo znal zavihteti bič.

Seveda ostaja sedaj vprašanje za delničarje Laškega: kaj storiti. Odgovor se skriva v tem, kaj bo uprava Laškega naredila v prihodnje: ali se bo osredotočila na svoj biznis ali pa na optimiziranje naložb, ki jih ima Laško v portfelju. Na žalost kakšnih kratkoročnih sprememb ne bomo dočakali, zato gre pričakovati izredne prihodke predvsem iz naslova spreminjanja finančnih naložb. Pri tem je največja negotovost ta, da uprava Laškega zaenkrat ni dobro skomunicirala kaj točno želi doseči. Ali gre samo za delno prevlado v slovenskem prostoru (med mladimi pivci se Laško že oddaljuje od nakupne izbire, saj ga cenovno prehitevajo druge blagovne znamke - mladi pa so, kot vemo, ena izmed najbolj elastičnih skupin) ali pa so pogledi uprti tudi vnaprej.

Za morebitne vlagatelje: kljub slabem poslovanju je lahko Pivovarna Laško zanimiva za tuje vlagatelje (pa ne samo zaradi osnovnega biznisa ampak predvsem zaradi naložbm ki si jih je ustvarila v zadnjih desetih letih), kar pomeni srednjeročno do dolgoročno nakupno pozicijo. Kratkoročno pa je nažalost bolj žalost kot pa kaj drugega...

Matej Tomažin

DZS IN TERME ČATEŽ

Lepo je videti, kako hitro se lahko karte premešajo v nadzornih svetih, če se le-to želi. Rek, da se prava pot vedno najde če je volja, očitno ni iz trte izvit. Podroben pogled na sam razplet razkriva sledeče: DZS nima več tako močnega vpliva v Termah Čatež in z njo povezano Marino Portorož ter TP Portorož. Vpliv bi znal še nekoliko pasti z novo upravo (Mladen Kučiš), ki jo je po vsej verjetnosti nastavil trenutno »močnejši« blok v nadzornem svetu. Ključno vprašanje je le kaj točno bodo od tega imele Terme Čatež.

Nov avtocestni del na Obrežju bi lahko bil dober temelj za povečano obiskanost Term, toda na žalost konkurenca ne spi. Tuheljske toplice so več ali manj začele poslovati z novimi krili, kar pomeni, da bo sedaj tudi vsa hrvaška srenja, ki se je pogosto razvajala v Termah Čatež, začela pogosteje zavijati k domačim ponudnikom (pa čeprav so Slovenci v ozadju)...

Kaj torej ostane Termam Čatež: čimprej končati projekt v Luciji (prek podjetij v Portorožu), narediti nov vodni park, ki bo imel kaj za pokazat (ne samo par navadnih toboganov ampak tudi kakšne atraktivnosti, ki se jih najde v vodnih parkih v Italji in Franciji: tam imajo cel kup adrenalinskih toboganov, ki resnično zagotavljajo adrenalinsko preživljanje časa – na primer swing, big drop, black hole ipd.), morebitno partnerstvo s Hitom ter poiskati preostale tržne niše, ki bi jih grad Mokrice enostavno pokrival (grajske eksluzivne večerje, vsi modni dogodki, konference)....

In za investitorje: kratkoročno si ne gre nadejati kakšnih posebnih presenečenj, zato kratkoročno ni smiselno biti v poziciji. Z novo upravo se bo razkrilo nekaj negotovosti, če ne drugega vsaj nekateri obstranski posli...

Matej Tomažin

Slovenska nataliteta in nepremičnine

Včeraj so na POP TV imeli prispevek o slovenski nataliteti. Omenjeni podatek je lahko zaskbrljajoč za nepremičninski trg, saj 15.000 novorojenčkov na leto pomeni ob povprečni življenski dobi 80 let 1,5 mio prebivalcev (seveda brez emigrantov). Če bi ta številka ostala enaka v prihodnosti, potem se bo na trgu nepremičnin relativno hitro pojavil presežek stanovanj (tako novogradenj kot tudi starih, podedovanih stanovanj), kar bo negativno vplivalo na cene nepremičnin.

Sicer so nepremičnine zelo vroča tema tako v Evropi kot tudi na drugih kontinentih. Na primer v ZDA se število novogradenj še zmeraj povečuje in to kljub postopnem višanju obrestnih mer. Razlog gre iskati predvsem v tem, da so finančne institucije vse bolj radodarne s hipotekarnimi posojili (pogoji za pridobitev posojila so vse manj strožji ipd). Če bi vse to na hitro poenostavili v en trend, potem bi logično sklepanje privedlo do naslednjega: cene nepremičnin rastejo, ker je vse več denarja s strani posojil. Toda ker se stopnja defaultov pri posojilih postopno veča, se bo dotok novih posojil v neki točki ustavil (ko se to zgodi, moramo paziti, da ne bomo lastniki institucij, ki posojajo denar, saj znajo rezultati zaradi morebitnih odpisov slabih posojil razočarati). Sočasno z usihom posojil se bo tudi povpraševanje po nepremičninah spremenilo in sicer v negativno smer, kar bo negativno vplivalo na cene nepremičnin. Seveda moramo pri samih cenah nepremičnin upoštevati tudi vpliv obrestnih mer. Če bodo v prihodnje še porasle, potem bo odstotek obresti v celotnem proračunu povprečnega gospodinjstva večji in možnost nove nepremičnine za družino se bo vse bolj oddaljila. Tretji dejavnik na ceno nepremičnin pa je tudi premoženjski davek. V sloveniji bi lahko brez problema preko davkov spodbudil starejše občane k prodaji večjih stanovanj in sicer v smislu: samski starejši občani lahko živijo spodobno tudi v nekoliko manjših stanovanjih. Ali pa lahkko prodajo tista dva dodatna stanovanja, ki jih še imajo v lasti...seveda je glede te teme še veliko predsodkov, zato realno lahko prilčakujemo nadaljevanje statusa quo na tem področju...


Matej Tomažin

Vse se nekje začne

In jaz sem se odločil, da bom kar na internetu povedal svoje misli. Misli o domačem kot tudi tujem gospodarskem okolju ter o drugih stvari, ki mi bodo prišle na misel.

Matej Tomažin