ZAVAROVALNICA TRIGLAV IN DOKAPITALIZACIJA

Danes sem imel zanimivo izkušnjo in sicer sem poskušal kot pooblaščenec delničarja vpogledati v gradivo o ekonomskih učinkih izrabe pričakovanih dokapitalizacijskih sredstev Zavarovalnice Triglav.

Ob vstopu v poslovno stavbo se vratarju o tem dokumentu ter možnosti vpogleda vanj ni nič sanjalo. V bistvu je celo komentiral, da "njega o tem niso nič obvestili", kar je seveda rezultiralo v nekaj minutnem čakanju na pravo osebo.

Preden sem dobil dokument na vpogled sem podpisal izjavo o varovanju poslovne skrivnosti, a žal v prebiranju dokumenta nisem dolgo užival, saj je pravnik zavrnil pooblastilo, ki sem ga imel.

Pooblastilo se je namreč nanašalo na glasovanje na skupščini in ne na vpogled v gradivo...

ODHOD IZ BORZE

Danes sem bil na skupščini velenjskega podjetja APS d.d., kjer se je sprejela odločitev za umik delnic iz borze. Po besedah predsednika uprave ima podjetje na leto okoli 5 milijonov tolarjev stroškov (borza, javne objave ipd.), kar je glede na tržno kapitalizacijo (16,88 mio SIT) izredno veliko.

Sicer pa so umiki iz borze vse pogostejši - v zadnjih letih je Ljubljansko borzo vrednostnih papirjev zapustilo že preko 40 podjetij...

Še dobro, da smer ni samo enosmerna. Na borzo postopoma prihajajo novi vrednostni papirji, žal pa to še ne pomeni, da z njimi prihaja tudi pogrešana likvidnost...

ŠE EN PREBOJ

Očitno se v zadnjih dneh "generirajo" zanimivi tehnični signali. Pri današnjem trgovanju se je to zgodilo pri borznem indeksu DJIA:

Za slovenske upravljavce skladov, ki so osredotočeni na ameriške delnice, je trenutni položaj zelo neugoden. Ne samo, da tečajem delnic ne kaže dobro, tudi dolar jim nič ne koristi...

Še dobro, da obstajajo ETF skladi, katerih vrednost narašča ob padanju borznega indeksa (PSQ, SH, MYY ali pa DOG) ali pa skladi, katerih vrednost narašča ob padanju dolarja napram euru (FXE).

AMERIŠKI DOLAR V NEMILOSTI II.

Pred sedmimi meseci sem izpostavil "neprijazno" okolje, v katerem se nahaja ameriški dolar. Tokrat se je k temeljnim dejavnikom ponovno pridružil tehnični faktor (enega smo že dočakali spomladi, ko je bila zaključena takoimenova formacija glave in ramen):

Preboj konec minulega tedna je lahko začetek ponovne oslabitve ameriškega dolarja. Vprašanje pa ostaja seveda isto kot pred sedmimi meseci - Mislite, da so naša podjetja, banke ter drugi investitorji ustrezno zavarovani proti padcu dolarja?

SREBRO

Srebro se je danes vrnilo v območje nad 13$ za unčo, kjer pa se nahaja območje odpora:

Mogoče mu tokrat ob šibkejšem dolarju uspe prebiti to območje in nadaljevati svojo pot navzgor...

SBI20 ČEZ 6000 TOČK

Danes je vrednost borznega indeksa SBI20 presegla 6000 indeksnih točk in tako postavila nov rekord. Zanimivo je, da kljub rekordni vrednosti indeksa, njegove komponente v povprečju zaostajajo za lastnimi rekordi - skoraj polovica delnic, ki se nahaja v indeksu, za svojimi rekordi zaostaja več kot 10 odstotkov:

Zgodovinske maksimume smo tako zaznali samo pri treh delnicah in sicer pri delnicah Mercatorja, Save in Pivovarne Laško.

NAPOVEDI DOBIČKOV

Ob letošnjih devetmesečnih rezultatih smo lahko pri mnogih podjetjih zaznali, da poslujejo bistveno bolje kot pa so načrtovali. Za to jim gre seveda vsa pohvala (čeprav je ponekod potrebno zastavljene plane vzeti s kančkom zadržanosti, saj ne predstavljajo izstopajočega razvoja). Podjetja bi lahko v tem sklopu osvežila letne napovedi.

Sava je danes objavila, da je skupina v 9 mesecih ustvarila 6,5 milijarde tolarjev dobička, hkrati pa je objavila, da za letos pričakuje 7 milijard tolarjev dobička. Ali to pomeni, da bo zadnji kvartal doprinesel samo 500 milijonov tolarjev?

Po vsej verjetnosti ne, saj so bili ti plani sprejeti konec prejšnjega oziroma na začetku letošnjega leta, čeprav so v tokratnem medletnem poročilu to napoved izrecno poudarili (in marsikateri vlagatelj bi to lahko razumel kot da bo zadnji kvartal bistveno slabši kot predhodni):

Sicer bi moral že Savin izstop iz Pivovarne Laško prinesti vsaj pol milijarde tolarjev dobička - paket delnic so kupili marca 2005 in od takrat je tečaj delnic Pivovarne Laško porasel za več kot 20%. Torej je več kot smiselno, da vodstvo osveži napovedi, tako kot to počnejo v tujini, ko skladno s tržnimi razmerami popravijo svoje napovedi...

PREVZEMNA ZAKONODAJA

Danes lahko v Financah preberemo, da Pekarna Blatnik odstopa od prevzemne namere Žita. V tem kontekstu se seveda pojavi vprašanje, kakšna bi bila primerna "kazen" za slepilne prevzemne namere. V zakonu o prevzemih piše samo, da mora prevzemnik sedaj eno leto mirovati.

Toda Žito je imel s to prevzemno namero kar nekaj stroškov: sklic skupščine zaradi pridobivanja soglasja (po nalogu ATVP), pridobivanje pravnih mnenj (Bratina) ipd.

Bo Žitu uspelo pridobiti nazaj te stroške?

MERCATOR NA 46.000 SIT

Trgovanje z Mercatorjem se je relativno neopazno povzdignilo na 46.000 tolarjev in tako doseglo najvišjo vrednost v zgodovini kotacije.

To je 9.141 tolarjev več kot je znašal tečaj ob začetku leta. To seveda pomeni, da bodo lastniki ob koncu leta morali pripoznati porast finančne naložbe. Če bi cena bila 46 tisoč tolarjev, to pomeni ob predpostavki, da so imeli največji delničarji enake deleže v Mercatorju, naslednje številke:

Kdo bo imel največ finančnih prihodkov naslednjo leto?

INTEREUROPA

Devetmesečni rezultati Intereurope razkrivajo, da na strani prodaje ni bistvenih premikov:

To je vsekakor zanimivo, posebej če gibanje prodaje opazujemo v luči rasti cen naftnih derivatov (kopenski promet še zmeraj presega več kot polovico prihodkov) ter vse večje konkurence. V letnem poročilu so tako že razkrili, da na račun konkurence ter globalizacije zmanjšujejo cene storitev, kar negativno vpliva na višino marže.

Tako ima ob pomanjkanju finančnih naložb, ki bi čakale na uspešno prodajo (spomnimo se Banke Koper in Simobila), uprava pred seboj kar velik izziv...

Logistični outsourcing je mogoče ena izmed rešitev...

MERCATORJEV DOBIČEK

Danes je Mercator, tako kot je pisalo v koledarju napovedanih objav, objavil rezultate poslovanja v prvih devetih mesecih. Pri tem so v obvestilu dva odstavka namenili o "izrednih" ter "primerljivih" dobičkih, s čimer se na prvi pogled pozabi na rezultate, ki so bili objavljeni ob takem času:

Projekt Era Mercatorju več kot služi za zniževanje računovodskega dobička, saj je bilo v lanskem letu oslabitev iz tega naslova za 4,1 milijarde oslabitev (2,6 oslabitev dobrega imena in 1,5 oslabitev osnovnih sredstev). Rezultat je lansko leto "trpel" tudi zaradi slabega tekočega poslovanja hrvaških podjetij Ere Tornado ter Trgohita - dodatnih 1,2 milijarde zaradi izgube iz poslovanja.

V letošnjem letu so se oslabitve Erinih objektov nadaljevale in sicer v neto višini 1,5 milijarde tolarjev. V prihodnje podobnih oslabitev na ta račun ne gre več pričakovati, zato lahko v pričakujemo konkretnejši porast dobička (proti 15 milijardam tolarjev), posebej, če se bo poslovanje hrvaških podjetij stabiliziralo..

OBJAVE REZULTATOV

Jutri bomo videli, če se Mercator drži lastnih napovedi glede objav devetmesečnih rezultatov:

Osebno pričakujem, da bodo rezultati zelo spodbudni in podali dobro podlago za nadaljno rast delnic. Sicer pa bo devetmesečne rezultate pojutrišnjem objavila tudi Krka...

INA

Danes je bilo v hrvaških medijih objavljen poziv za nakup delnic Ine. Na voljo je 15% delnic (plus dodatna dva po potrebi), prve slike iz bančnih poslovalnic pa me spominjajo, kako smo pred desetimi leti vplačevali delnice Petrola v javni ponudbi.

Banke so privatizacijo Ine pričakale pripravljene, saj že ponujajo kredite za nakup delnic (Raiffeisen banka in Privredna banka Zagreb). Tako spodbujanje nakupov je lahko "tricky", saj rast vrednosti delnic Ine ni zagotovljena. Je pa blizu tega, posebej če bo Ina ohranila trend tekočega poslovanja - po šestmesčnih rezultatih je čisti dobiček večji za 85 odstotkov. Slednje je sicer manj kot 112 odstotni porast dobička MOL-a v minulem četrtletju.

Sicer pa delnice Ine lahko kupijo tudi hrvaška podjetja, kar pomeni, da lahko tudi slovenske podružnice na Hrvaškem podajo nakupna naročila. Iz Poslovnega dnevnika povzeto:

ŠE NEKAJ O GORENJU

Pozabil sem dodati še eno zanimivost pri Gorenju. V zadnjih dveh letih je Gorenje od SOD-a odkupilo skoraj 1 milijon delnic po povprečni ceni 6.398 tolarjev:

• 19.1.2005 233.075 delnic po 6485,93 SIT
• 4.8.2005 233.075 delnic po 6321,84 SIT
• 3.2.2006 233.075 delnic po 6321,84 SIT
• 3.8.2006 233.075 delnic po 6464,05 SIT
  

Sedaj pa jih bo ponudilo do 6,1 milijona delnic po ceni, ki bo po vsej verjetnosti bistveno nižja od 6400 tolarjev...

Očitno ima delni umik države svojo ceno - dobrih 900 mio tolarjev... Uprava pa je vmes dobila nagrado za "uspešno" poslovanje (saj ne pravim, da je ne zasluži...ampak nadzorni svet in večji delničarji so tukaj preprosto spregledali, da je v bistvu ta odločitev prinesla tolikšen primankljaj...).

GORENJE IN DOKAPITALIZACIJA

Današnje obvestilo Gorenja, da bo uprava sodelovala v sklopu dokapitalizacije, lahko razumemo kot pozitiven znak, ki sporoča, da bomo ob normalnem poslovanju prej ko slej zaznali višjo vrednost delnic.

Ta trenutek se vlagatelji na nek način izogibajo delnic Gorenja, ker je pred vrati dokapitalizacija, toda enkrat ko bo le-ta mimo, se bo navidezni prodajni pritisk umaknil. In takrat bo pot navzgor lažja...


Seveda bo v tem času moral Gorenje uspešno izpeljati zastavljene projekte...

SGAM VIDI OPTIMIZEM

Danes sem bil na predstavitvi Societe Generale Asset Managment, ki jo je organizirala SKB v sklopu predavanj prof. Mramor-ja na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Na predstavitvi so poleg skladov predstavili tudi njihov pogled na trenutno ekonomsko okolje.

Za razliko od vse pogostejših opozoril v finančnih medijih o prihajajoči ameriški recesiji, so pri SGAM razkrili, da trenutno in bodoče stanje ocenjujejo kot pozitivno. Po besedah Didier Borowski ("Senior Economiste & Stratégiste de SGAM") naj bi močan trg delovne sile v Ameriki kompenziral negativne vplive vse šibkejšega trga nepremičnin. Njegove ocene za rast BDP-ja za leto 2006 in 2007 so:

• Amerika: 3,3% => 2,6%
• Evropa: 2,5% => 1,9%
• Japonska: 2,5% => 1,8%

Za ameriški dolar je napovedal da srednjeročno Amerika ne bo uspela vzdrževati tako veliki deficit, zato bo vrednost dolarja padla.

Za gibanje dolarja imam podobno mnenje, medtem ko zadnji podatki o ameriškem BDP-ju kažejo, da se zna rast BDP v prihodnjem letu bistveno upočasniti, če ne celo v posameznih kvartalih pasti...

Na predstavitvi so omenili tudi, da pozorno spremljajo trg Balkana, kar pa še ne pomeni, da bodo ustanovili sklad, ki bo osredotočen samo na to regijo (zaenkrat pokrivajo vzhodno Evropo). Problem je namreč slaba likvidnost trga v kombinaciji s potencialom, ki ga ima SGAM. Naj kot zanimivost omenim, da je pri njih zaposlenih 600 ljudi, ki se ukvarjajo z analizo in raziskavo trgov ter upravljanjem portfeljev...

MANJŠANJE ŠTEVILA ZAPOSLENIH

Današnja napoved, da bo New Yorška borza odpustila 17% zaposlenih (posledica racionalizacije po združitvi z elektronsko borzo Archipelago Holdings), me je spodbudila k pregledu kako je s tovrstnimi racionalizacijami pri nas.

Razen pri Leku, kjer vsako odpuščanje pritegne medijsko pozornost (zaradi tujih lastnikov ter posledic prevzemanja), so v medijih zgodbe o racionalizacijah po prevzemih redke. In to kljub dejstvu, da se to dogaja.

Pri skupini Pivovarna Laško, ki je z nakupom Radenske ter Pivovarne Union in posredno Fructala pridobila veliko podvajajočega se kadra (finance, računovodstvo, marketing, logistika) je bilo pričakovati, da bo racionalizacija oziroma centralizacija prišla "hitro in naenkrat" . Toda pogled na dejansko število zaposlenih razkrije, da so premiki sicer postopni ampak redni:

Kdaj bodo konkretnejši rezultati te racionalizacije stopili v ospredje je težko reči, dejstvo pa je, da bi jih brez tega številne domače "akvizijce" pokopale...

AMORTIZACIJSKE STOPNJE ZA NOVE STVARI SAMO

Pri analiziranju nove davčne zakonodaje sem več kot spregledal prehodno določbo o amortizacijskih stopnjah in seveda tako prišel do napačnih zaključkov ter misli.

V 80. členu te prehodne določbe namreč piše, da se pri uporabi amortizacijskih stopenj sredstev, ki jih zavezanec amortiziral pred pričetkom uporabe tega zakona, upoštevajo kot davčno priznani odhodki po amortizacijskih stopnjah, ki so veljale v času pričetka amortiziranja teh sredstev. (na to sem bil opozorjen tako s strani prijatelja kot s strani Društva davčnih svetovalcev Slovenija - hvala):


Z drugimi besedami to pomeni, da nove amortizacijske stopnje veljajo za tiste postavke, ki se bodo na novo vključile v poslovne knjige.

Temu posledično ne moremo pričakovati, da bo imel Mercator zaradi tega občutno višji računovodski dobiček (sicer bo malo višji - na račun novih zgradb)....

ŽLAHTNE KOVINE

Žlahtne kovine so ta teden zaključile pozitivno in sicer na nivojih, ki preko tehnične analize sporočajo, da se nam bliža konkretnejša rast. Zlato je od spodaj navzgor prebil padajočo trendno linijo, kar je dober tehnični signal za prehod v novo fazo rasti. Sicer je bilo zanimivo opazovati tudi petkovo gibanje, kjer smo ob ameriških podatkih o zaposlenosti sprva zaznali padec zlata skladno z okrepitvijo ameriškega dolarja, toda do konca trgovanja se je zlato "odlepilo" od tradicionalne povezanosti z ameriškem dolarjem in začelo ponovno rasti:

Zlatu je seveda v določeni meri sledilo tudi srebro, čeprav tako očitnega preboja kot pri zlatu nismo zaznali:

Je pa zato bilo zanimivo opazovati platino, kjer je tečaj v četrtek in petek poskočil za več kot 10 odstotkov. Povečano zanimanje naj bi izviralo iz špekulacij o novem ETF skladu, ki naj bi posnemal gibanje platine:

TEORIJA O POTEZI IN MAKSIMI HOLDING

Današnja objava namere o prevzemu Maksime Holding je pritegnila veliko pozornosti, še bolj pa je bila zanimiva objava, da je FB Investicije kupila Poteza Naložbe. Če ste se pri tem vprašali, zakaj je tak nakup smiselen vam v naslednjih vrsticah ponujam svojo teorijo:

Odgovor je seveda Mercator. Z včeraj sprejeto davčno zakonodajo podjetja ne bodo plačevala samo manj davka na dobiček ampak bodo obračunala tudi nižjo amortizacijo zaradi nižjih predpisanih amortizacijskih stopenj. To bo pozitivno vplivalo na čisti dobiček, kar se bo poznalo predvsem pri podjetjih, ki imajo veliko amortizacijo. To pa je seveda Mercator. Pogled v letno poročilo Mercatorja razkrije, da je skupina Mercator preko zgradb lani ustvarila za 7,5 milijard tolarjev amortizacijskih stroškov (od skupno 17 milijard tolarjev).

Mercator ima amortizacijsko stopnjo za gradbene objekte med 3 in 5%, glede na povprečno nabavno vrednost ter obračunano amortizacijo pa znaša povprečna stopnja okoli 3,5%. Sedaj pa se bo ta stopnja zmanjšala na 3%, kar pomeni, da se bo Mercatorju samo na račun nižje amortizacijske stopnje gradbenih objektov avtomatično povečal dobiček za okoli 1 milijardo tolarjev:


Ne smemo biti presenečeni, če bo naslednje leto dobiček Mercatorja samo zaradi sprememb davčne zakonodaje večji za 10 do 15%...če pa k temu prištejemo še pričakovano odpravo davka na izplačane plače, boljšo prodajo, potem si ni težko razložiti zakaj si nekdo želi obvladovati Mercator. Bodisi preko Istrabenza ali pa posredno preko Maskime holding...

NIŽJI DAVEK NA DOBIČEK PODJETIJ

Današnje sprejetje nove davčne zakonodaje, ki med drugim znižuje tudi 25-odstotni davek na dobiček podjetij, ni imelo bistvene reakcije na borzi. Vseeno bo to zmanjšanje davka pomenilo kar nekaj prihranka, ki pa ga bodo podjetja delno izgubila z izgubo davčnih olajšav za investicije:

Ta prihranek bo sprva 2% (iz 25% na 23%), leta 2010 pa še dodatne 3% (iz 23% na 20%). To se bo v določenem času poznalo tudi na vrednosti podjetij, saj lahko za vsako dodatno milijardo dobička pri 8% zahtevani obrestni meri pričakujemo porast tržne kapitalizacije za okoli 12,5 milijarde tolarjev ...

ŠE MALO OZADJA O KANADI

Smisel napovedanih davčnih sprememb glede obdavčenja dividend s strani dohodkovnih skladov v Kanadi je lepo povzeto v članku Globeandmail.com, kjer avtor razloži, da se je finančno ministrstvo odločilo ukrepati zaradi vse pogostejšega spreminjanja statusne oblike podjetij.

Podjetja so se namreč preoblikovala v sklade in se tako izognila plačilu davka. Zadnji tak primer sta bili dve največji telekomunikacijski podjetji (Telus Corp. in BCE Inc.), ki sta očitno bili kaplja čez rob.

Tudi vlade znajo ukrepati hitro, posebej če jim gre za "nohte" (v kontekstu izpada davka).

DOGAJA SE TUDI DRUGJE

In sicer davčne spremembe - tokrat v Kanadi, kjer je finančni minister napovedal obdavčitev dividend, ki jih izplačujejo takoimenovani dohodkovni skladi (income trust). Seveda je ta napoved vplivala negativno - kanadski borzni indeks S&P/TSX je izgubil več kot dva odstotka, nekateri skladi pa so padli preko 10%.

Nekateri od teh trustov izplačujejo resnično dobre dividende, o čemer sem pisal že avgusta. Toda kot je slovenskim vlagateljem dobro znano lahko nova zakonodaja obrne vse na glavo...