2007

Želim vam, da najdete to, kar iščete.

71.000 SIT ZA DELNICO MERKURJA!

Če bi pred enim mesecem spraševali vlagatelje naokoli, koliko je vreden Merkur, bi malokdo rekel, da nad 70.000 tolarjev na delnico. No, tokrat sta državna sklada dala dobro lekcijo vsem sedanjim in bodočim kupcem državnih paketov.

To je vsekakor pohvalno.

Ima pa ta dražba tudi globlji pomen in sicer nam sporoča, da ob ustrezni zastopanosti različnih kupcev pride na plan približek poštene vrednosti. Pri tem si lahko le zamislimo, kakšno ceno bi državna sklada iztržila pri Mercatorju ali pa pri Mlinotestu. Ali pa kakšno ceno bo iztržila država pri umiku iz Save ali pa Istrabenza...

Očitno bo 2007 zelo zanimivo leto...

ETF vs. ETN

ETF-ji so dobili novo konkurenco in sicer ETN - exchange traded notes. Pred kratkim so na ameriški borzi začeli kotirati iPath(SM) MSCI India Index(SM) Exchange Traded Note pod oznako INP.

Vrednost teh zapisov sledi indeksu MSCI India Total Return Index in tako omogoča enostavno in poceni sledenje indijskemu borznemu trgu. Sicer so zapisi dolžniški vrednostni papirji (zapadejo leta 2036), ki imajo v ozadju samo finančno institucijo in ne konkretne vrednostne papirje tako kot pri ETF-jih. Zato so iz tega vidika bolj tvegani kot ETF-ji, saj lahko finančna institucija propade...

LIP BLED V ZAGREBU

Tik pred božičem sem na glavnem zagrebškem trgu videl dve drevesi, ki se sprehajata in veselo delita letake. Presenečeno sem ugotovil, da to akcijo "sponzorira" Lip Bled:

Mislim, da so bili eni redkih podjetij, ki so dobro izkoristili množično zbiranje na glavnem trgu, sodeč po nasmehih mimoidočih pa bi lahko rekel, da so ubrali pravi pristop...

TELEKOM IN ZAPOSLENI

V medletnem poročilu Telekoma smo lahko prebrali, da v Telekomu d.d. pri gibanju števila zaposlenih še naprej zaznavajo negativen trend rasti. Slednje nas miselno napoti, da v Telekomu izvajajo kadrovsko optimizacijo in da poskušajo isto stvari narediti z manj zaposlenimi. Toda podrobnejši pogled razkrije, da je manj zaposlenih na račun prerazporejanja zaposlenih v skupini:

Očitno ni vse tako kot se zdi na prvi pogled...

MERKURJEVA DRAŽBA JE VODA NA MLIN SAVI

Novica o dražbi državnega deleža v Merkurju je vsekakor voda na mlin Savi. Le-ta je z letošnjim pravočasnim vstopom v Merkur naredila posel leta:

Če bi Sava prodajala po današnjih enotnih tečajih, bi to pomenilo okoli 1800 tolarjev dobička na delnico oziroma skoraj 40% lanskoletnega dobička...

Kjer se kregata dva, tretji dobiček ima...

KAJ BO GORENJE PREVZEMALO?

Danes je tudi Gorenje razkrilo povzetek poslovnega načrta za leto 2007. Žal v njem ne najdemo nobenih konkretnih napovedi o napovedanih akvizicijah, ki naj bi jih uresničili z odobreno dokapitalizacijo. V bistvu se te teme dotakne načrt samo v enem odstavku in sicer v zaključku:

Če je dokapitalizacija že odobrena , potem bi lahko strateški načrt podal vsaj nekatere smernice, kako hitro naj bi rasel Gorenje ob določenih predpostavkah. Nekatere postavke kot na primer število zaposlenih v skupini, se bodo ob uspešnih akvizicijah bistveno spremenile:

Delničarji Gorenja ter drugi vlagatelji bi se s podrobnejšimi informacijami lažje odločali glede prihajajoče dokapitalizacije, posebej zdaj, ko je vrednost delnice sedemnajst odstotkov višja kot pred enim mesecem....

LJUBLJANSKA BORZA

Danes smo opazili nadaljevanje nepotrpežljivih nakupov, kar je botrovalo k pojavu vse večjih razponov med ponudbo in povpraševanjem (npr. Melr 53k - 55k).

To je lahko že signal, da se bo nakupna mrzlica umirila...posebej če jo opazujemo preko id-ov, ki so danes več ali manj v rdečem (razen Zvona 1 ID).

TIHO TEČE SAVA

Sava je minuli petek predstavila strategijo za naslednjih 5 let. V njej so zastavili en dober cilj: doseči 15-odstotno donosnost na kapital v odvisnih družbah. Teh je v Savi 25:

So pa nekako presenetili s skromno napovedjo rasti dobička v naslednjih 5 letih. Le-ta naj bi se povečal v tem obdobju samo za 30 odstotkov...

To med drugim implicira, da Sava v tem obdobju nima namena prodati Gorenjske banke ..

"LEGALNO" V BISTVU NI LEGALNO

Pred časom sem zapisal o luknji, ki jo predstavljajo izvedeni vrednostni papirji pri nadziranju notranjih informacij. V bistvu to ni luknja, saj kot mi je ATVP razložil nov ZTVP pokriva omenjeno področje:

Prav tako ni ovira, če ti vrednostni papirji kotirajo na organiziranih trgih držav članic, saj ima ATVP dostop do podatkov preko sorodnih inštitucij....

SKROMNOST MERCATORJA

Danes je bila predstavljena napoved o poslovanju Mercatorja v prihodnjem letu. Pri napovedi moramo roko na srce pohvaliti upravo, da je pripravila obsežen dokument z vrsto informacij (in tako postavila zgled drugim borznim podjetjem). Tukaj pa se pohvala konča, saj sem predvsem v sklopu prihodnjega dobička zaznal, da je napoved zelo skromna. Prihodnje leto naj bi čisti dobiček dosegel 7,3 milijarde tolarjev, kar je 14% več kot pričakovani dobiček letošnjega leta.

900 milijonov tolarjev več dobička v prihodnjem se mi zdi zelo skromna napoved zaradi :

- Prenehanja izstopajočih oslabitev. Na račun ERE je Mercator v zadnjem letu in pol opravil oslabitev dobrega imena ter osnovnih sredstev ERE v višini 5,6 milijard tolarjev (v letu 2005 4,1 milijard tolarjev in v prvih 9 mesecih 2006 1,5 milijarde tolarjev). Čeprav je letošnjo oslabitev Mercator peljal preko kapitala (MRS 8), lahko predpostavljamo, da na kratek rok večjih oslabitev ne bo več.

- Stabiliziranja poslovanja na Hrvaškem. Erine hrvaške trgovine, ki so letos pripojene k M – H d.o.o., so v lanskem letu Mercatorju ustvarile 1,2 milijarde tolarjev izgube iz poslovanja ter oslabitve obratnih sredstev. Če bo poslovanje sanirano, potem je tukaj pomemben prihranek.

- Vpliva M-Rodića. Srbska trgovina M-Rodić bo skupini Mercatorja po napovedih v naslednjem letu prispevala okoli 53,5 milijard tolarjev prometa. Če posluje z Mercatorjevo maržo (1,3% glede na prodajo) potem gre pričakovati iz tega naslova vsaj pol milijarde tolarjev dobička, čeprav se sam nagibam k oceni, da bo dobiček M-Rodića gravitiral proti milijardi tolarjev.

- Organske rasti. Organska rast Mercatorja bo prispevala 40 odstotni delež rasti prodaje v prihodnjem letu. Temu primeren bo tudi prispevek na ravni dobička.

- Inflacije. Od 14 odstotkov višjega dobička bo skoraj petina te rasti odpadla na inflacijo.

- Nižjih davkov. Davek na plače se v letu 2007 ponovno zniža. Če predpostavimo, da je povprečna bruto plača 200.000 tolarjev, potem bo skupina Mercator samo z zaposlenimi v Sloveniji na leto prihranila okoli 230 milijonov tolarjev.

Rast dobička v višini 900 milijonov tolarjev je za sistem z več kot 20.000 zaposlenimi v naslednjem letu skromna napoved. Uprava to številko lahko doseže že tako, da vsakemu zaposlenemu zmanjša bruto plačo za 15 eurov...

Osebno sem pričakoval, da bo napoved dobička 2007 vsebovala številko nad 10 milijard tolarjev. Očitno sem preveč optimistično pogledal v poslovne knjige Mercatorja...

GORENJE BREZ MBO?

Današnja odločitev o 15% povečanju kapitala brez izključitve prednostne pravice obstoječih delničarjev med drugim pomeni, da je vodstveni kader zaenkrat ostal brez delnic.

S tem so ob dobro priložnost, da bi prišli do konkretnega deleža po cenah okoli 5500 tolarjev. Glede na zadnje gibanje tečaja lahko predvidimo, da bo tečaj ob naslednji dokapitalizaciji (če bo odobrena) čez 6000 tolarjev, to pa seveda pomeni, da bo za zaposlene MBO vsaj 10 odstotkov dražji...

Sicer pa so imeli zaposleni dolgo časa priložnost kupovati Gorenjeve delnice na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev v območju 5500 tolarjev...

DOLAR vs EURO

Danes je bilo objavljeno četrtletno poročilo Banke za mednarodno poravnavo (BIS) v katerem lahko opazimo, da države, ki črpajo nafto, naftno kupnino vse pogosteje usmerjajo v eure, jene ter britanske funte (o tem so poročali tudi pri FT-ju):

(vir: www.bis.org)

Tako je delež dolarskih sredstev padel v dobrem letu padel iz 72% na 65%, seveda pa to še ne pomeni, da je podobna slika tudi na nivoju vseh centralnih bank:

(vir: www.bis.org)

Pri temu je seveda zanimiva ugotovitev študije The euro as reserve currency: a challenge to the pre-eminence of US dollar?, ki sta jo napisala Galati in Wooldridge, ki pravi, da je dolar še vedno v ospredju, toda to lahko razumemo tudi kot globo brezen, kamor lahko pade dolar...

NAŠA DRŽAVA SE FINANCIRA POCENI

Opazovanje avkcij zakladnih menic razkrije, da se država financira relativno poceni, posebej glede na zadnje dvige obrestnih mer Evropske centralne banke (ECB):

(vir: BSI,ECB, lastni izračuni)

Seveda k temu pripomore močno povpraševanje, ki glede na zadnjo avkcijo več kot trikrat presega ponujeno emisijo zakladnih menic. Prihodnja avkcija trimesečnih menic, ki bo 22.12.2006 bo po vsej verjetnosti prinesla nekoliko višjo obrestno mero, kar se bodo razveselili tudi vsi vlagatelji v denarnih skladih. Ti skladi v zadnjem letu niso pridelali kakšnih izstopajočih donosov:

(vir: vzajemci.com)

Bo pa uvedba eura omogočila lažje kupovanje evropskih zakladnih menic, za tiste, ki pa stavijo na okrepitev dolarja v naslednjem letu pa so zanimive tudi ameriške zakladne menice:

(vir: finance.yahoo.com, bundesbank.de)

"LEGALNO" Z NOTRANJIMI INFORMACIJAMI

Rast tečajev delnic na Ljubljanski borzi ne privablja nasmeh samo delničarjem podjetij ampak tudi lastnikom certifikatov, ki so izdani na slovenske delnice in kotirajo na tujih borzah. Seveda se pri tem takoj pojavi vprašanje, ali kdo te finančne isntrumente že izkorišča v sklopu trgovanja z notranjimi informacijami?

Predpostavljajte si, da ste upravljavec slovenskega vzajemnega sklada in za svoj osebni račun kupite certifikat na Gorenje. Potem pa s sredstvi vzajemnega sklada malenkostno močneje povprašujete po delnicah Gorenja na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev. Zaradi skromne likvidnosti je vpliv na tečaj delnice občuten, še bolj občutna pa je sprememba vrednosti certifikata...

Ti izvedeni vrednostni papirji predstavljajo zakonsko luknjo v sklopu nadzora nad trgovanjem z notranjimi informacijami. Več o tem lahko preberete bodisi v Pravni Praksi ali pa v komentarju na Finančni Točki.

Aja, delnica Gorenja je danes skočila vse do 5850 tolarjev...

ŠE ENKRAT O "STOCK SPLIT-u"

Danes so delničarji na skupščini Adrisa glasovali za "stock split" in sicer 1 staro delnico nadomesti 10 novih.

Tovrstni ukrep ima pozitivne učinke na tržno vrednost podjetja, saj so zaradi nižje cene delnice bolj dostopne (in je zato več povpraševanja). Zakaj se tega trika ne poslužijo v Krki, Heliosu ali Lesnini?

DRŽAVA SE PONOVNO UMIKA NETRANSPARENTNO

Nepričakovan izstop države iz Mlinotesta sporoča, da ima država za izstope iz borznih podjetij različne kriterije. Kljub aktualnemu procesu prevzemanja, ki je bil na nek način odziv na več kot 50 odstotni padec tečaja delnic Mlinotesta, sta državna sklada brez javnega razpisa prodala delnice:

Prodajna cena je bila sicer višja kot zadnje prevzemne ponudbe, toda to ni kriterij, da bi lahko govorili, da je država izstopila po dobri ceni. V bistvu je delež prodala pod knjigovodsko vrednostjo, kar se pri borznih podjetjih ne zgodi pogosto. Posebej ne pri takih, kjer je poslovanje pozitivno:

Končni kupec ima v Mlinotestu preko Vipe Holdinga že določen vpliv, zato bo zanimivo opazovati, ali bo Vipa podala prevzemno ponudbo za cel Mlinotest. Če ne, potem si lahko ponovno zastavimo vprašanje, zakaj sploh imamo prevzemni zakon, če pa se mu večina igralcev uspešno izogiba ali pa ga celo izkorišča...

BORZNA PRESENEČENJA

Minuli borzni teden je bil res poln presenečenj. Ne samo doma, kjer je mnoge vlagatelje presenetil skok tečaja delnic Luke Koper ter nenadni preklic Triglavove skupščine tudi v tujini smo zaznali kar nekaj zanimivih premikov. Med enega izmed teh bi vsekakor lahko šteli delnice INE, saj se vsem tistim, ki so v javni prodaji kupili delnice INE, že ves vikend smeji. Delnice so namreč prvi trgovalni dan končale skoraj 30 odstotkov višje.

Poleg borznih premikov pa smo posebno presenečenje dobili v sklopu objav ameriških makroekonomskih podatkov. Le-ti niso tako dobri, kot se je pričakovalo, zato ni čudno, da so napovedi o prihajajoči recesiji vse glasnejše - lep pozvetek o tem je napisal profesor Roubini na njegovem blogu.

Na slabe podatke je najmočneje reagiral ameriški dolar, katerega vrednost je padla pod 180 tolarjev (1,334 EUR), medtem ko borzni tečaji niso doživeli večjih pretresov. Toda to še ne pomeni, da jih kaj takega tudi ne čaka:

Glede na divergenco (rast ameriškega borznega indeksa DJIA, padec vrednosti nekaterih tehničnih indikatorjev), se verjetnost padca povečuje. Kratkoročna formacija glave in ramen podaja prvo oceno padca v območje 11.800 indeksnih točk, kar pomeni vrnitev v dolgoročni kanal na tedenskem grafu:

Glede na nastalo situacijo pričakujem, da bo praznični mesec zelo razgiban, tendenca pa je seveda v smeri rdeče barve...