MOČ NALOŽBENIH POLIC

V Sloveniji se že nekaj časa trži življenjska zavarovanja z naložbenim tveganjem toda šele v zadnjem letu je moč opaziti, kako močni so denarni prilivi v vzajemne sklade iz tovrstnih zavarovanj.

Najlepše se to vidi pri vzajemnemu skladu Triglav steber 1, kamor naša največja zavarovalnica mesečno nakazuje več stomilijonske zneske, ki jih preko naložbenih polic vplačuje 100.000 ljudi. Večina teh vplačil se sodeč po dinamiki prilivov zgodi konec meseca. Dosedanja zgodovina neto prilivov v zadnjih dneh posameznih mesecev je sledeča:

Če k Triglavu prištejemo še AdriaticSlovenico ter druge naše zavarovalnice bi lahko ocenili, da se v povprečju mesečno steka preko pol milijarde tolarjev...

KD ID NA DOBRI POTI

Danes smo lahko v Financah opazili oglas o zbiranju ponudb za nakup netržnih naložb, ki se nahajajo v KD ID. Ta korak vsekakor pozitivno preseneča vsaj v dveh pogledih:

• zagotavljanje visoke transparentnosti prodaje ter poskus iztržiti najvišjo možno ceno,
• pokazana je smer napram tržnim papirjem.

Vse to seveda daje pozitiven ton ter hkrati dobre temelje za izkoristek več kot 40 odstotnega diskonta glede na tržno vrednost.

MP-GLOBAL.SI IN BENCHMARK

Skladno z globalno korekcijo je kar nekaj DZU-jev pohitelo z obveščanjem vlagateljev, da stanje ni tako kritično kot se na prvi pogled zdi. Med njimi je tudi družba za upravljanje MedvešekPušnik, ki je med drugim posredovala tudi primerjavo MP-Global.si ter delniškega indeksa FTSE All World Series Asia Pacific:

Vse lepo in prav za boljši "performance" toda na strani vzajemci.com pri opisu sklada piše, da je benchmark "MSCI AC World Local". Je to isti indeks?

OECD OPOZARJA NA EFEKT GLOBALIZACIJE

Danes smo lahko v FT prebrali zanimiv članek o OECD in njihovi napovedi o prihodnji rasti. Med vrsticami izstopa predvsem opozorilo na vplive globalizacije: poceni izvoz razvijajočih se držav povzroča vse večje trgovinske deficite.

Po ekonomski teoriji trgovinski deficit lahko obstaja dokler so ga tujci pripravljeni financirati. Skladno s tem se postavlja umestno vprašanje, do kdaj bodo tujci financirali največji trgovinski deficit - se pravi ameriški deficit.

Trend upadanja nakupovanja ameriških dolžniških vrednostnih papirjev s strani tujih investitorjev je že zaznati. Kdaj se bo to konkretneje poznalo na dolarju?

KAM SI ŠLA RUSIJA?

Ruski borzni trg je zajela "panika", ki sovpada z globalno korekcijo ter kratkoročnim umikom vročega kapitala iz razvijajočih se trg:
Kljub temu temelji ostajajo trdni:

• devizne rezerve Rusije rastejo, kar daje stabilnost državi,
• domača valuta je obsojena na uspeh zaradi zmanjšanja privlačnosti ameriškega dolarja kot tudi zaradi napovedanega začetka trgovanja z nafto, naftnimi derivati ter zlatom na RTS,
  
• nafta ostaja v območju 70 dolarjev, kar naj bi pozitivno vplivalo na gospodarstvo Rusije.
  

Je torej zdaj čas za kratkoročno kupovanje?

VARNA NALOŽBA

V času "korekcije", ki se lahko spreobrne celo v negativni trend, misli investitorjev pogosto zaidejo v koncept iskanja varnih naložb. Na žalost 100% "varnih" naložb ni, saj imajo vse naložbe določeno tveganje, prav tako pa vsako naložbo vlagatelji sprejmejo različno.

Na grafu so omenjene naložbe, ki veljajo za manj tvegane:

Na tem seznamu manjkajo še druge manj tvegane naložbe kot so npr. žlahtne kovine ali nepremičnine. Ali poznate še kakšno?

VAS SKRBI PADEC TEČAJEV?

Če da, potem ste izbrani naložbi preveč izpostavljeni. V tem kontekstu je smiselno zmanjšati izpostavljenost, denar pa nameniti manj tveganim naložbam. In tukaj ne nasedite na znano laž, da so obveznice varna naložba. Ni nujno, kar pričajo tudi negativni letni donosi nekaterih obvezniških vzajemnih skladov, ki se tržijo v Sloveniji.

Cilj investiranja ne sme biti to, da ste "plačali" za dodatno skrb.

PRAVI ČAS ZA POGLED V OGLEDALO

Minula globalna korekcija je idealen trenutek za pogled v ogledalo in skladno s tem preveritev temeljne dileme - kaj želimo doseči in kaj smo za to pripravljeni dati oziroma v borznem žargonu povedano kakšen donos želimo doseči in koliko bomo za to tvegali.

Ob sami korekciji se pogosto pojavijo znane dileme ter vprašanja:

• Ali se bo negativni trend nadaljeval ali gre samo za tipičen "predah", ki spremlja rastoče tečaje?
  

Samo čas je pokazatelj ali gre za korekcijo ali za obrat trenda. Torej splošnega odgovora ni, dejstvo pa je, da v kolikor ni sprememb v "temelju" zgodbe, potem je večja verjetnost, da gre za popravek.

• Ali raje prodati ali čakati?

Tukaj je smiselno vprašanje zakaj ste sploh investirali in kaj ste želeli doseči. Prepogosto se zgodi, da dolgoročni vlagatelji reagirajo na vsak kratkoročni šum. Pri tem seveda nastajajo transakcijski stroški hkrati pa se povečuje možnost, da vam "zgodba" uide.

• Kaj naj naredim?

Sprejeti odločitev je seveda najtežje. Toda če ste že sprejeli odločitev, da v nekaj investirajte, potem se čimprej spoznajte tudi z negativnimi obdobji te investicije. Ali kot je rekel ameriški predsednik Truman: "If you can't stand the heat, get out of the kitchen."

• Zakaj nisem prodal prejšnji teden?

Hm, to sem se tudi jaz vprašal... Problem pohlepa je pač sestavni del investiranja in prepogosto nas občutek rasti premami in prepriča v to, da smo super investitorji. Žal so statistike drugačne...zato se je nesmiselno obremenjevati s takim vprašanjem. Raje preusmerite pozornost v dovolj dobro razpršen portfelj.

POSTOPNO V SREBRO?

Danes smo ponovno priča izrednim nihanjem na trgu srebra, saj je tečaj padel iz območja 14,4 doalrja za unčo v območje 13,1 dolarja oziroma za dobrih 9%:

Če ste razmišljali kaj o žlahtnih kovinah, potem je sedaj smiseln trenutek za postopno spoznavanje z njimi, saj je padec bolj posledica reakcije na celotno dogajanje na trgu surovin kot pa posledica spremembe fundamenta na trgu srebra.

Naj omenim samo, da ima ETF SLV zbranih že skoraj polovico od načrtovanih 130 milijonov unč, kar pomeni, da bo prej ko slej dosegel to prvo mejo. Kaj bo pa potem? Povpraševanje po vsej verjetnosti ne bo kar izginilo...

KAM HITIŠ $?

Pred časom sem namignil, da se ameriškemu dolarju ne piše dobro ter vas spraševal, če ste zavarovani proti morebitnem padcu. Tokrat pa namigujem, da nas kljub dolgoročni neizbežni usodi dolarjevega padca čaka po vsej verjetnosti kratkoročni pozitivni popravek:

Poleg preprodanosti ameriškega dolarja se je EUR/USD razmerje približalo območju 1,3, kjer bomo po vsej verjetnosti zaznali nekaj odpora. Koliko je seveda težko reči, saj ne smemo povsem izključiti možnosti, da dolar brez korekcije pade še nižje.

Ste kaj ukrepali, ko je bil dolar še 200 tolarjev?

KJE SE JE IZGUBIL INFOND BRIC?

Ta vikend sem pri čitanju Economista namenil malo več pozornosti tabelam, ki se nahajajo na zadnjih straneh revije. V eni izmed tabel so tudi rasti borznih indeksov posameznih držav v letošnjem letu. Kar nekaj jih presega 30% v lokalni valuti, izstopata pa predvsem Peru in Venezuela z 58,5% in 52,7% rastjo. Tudi nam znane dežele "BRIC" letos ne zaostajajo:

Seveda se pri taki rasti vprašamo, kako uspešni so naši vzajemni skladi, ki sledijo tem regijam. Infond BRIC se lahko v istem obdobju pohvali s slabimi 24%, kar je seveda mnogo bolje kot katerikoli slovenski vzajemni sklad.

Toda ali niso glede na regijo, ki ji sledijo, malo zaspali?

PREVIDNO PRI ZLATU

Je na vrsti ponovno čas za malenkosten predih?

ZLATO IN 700$

Za skok na 700$ za unčo smo potrebovali manj kot mesec:


Si upate staviti, kdaj bo 800$?

KUPUJETE KRKO?

Potem bi bilo dobro razmisliti, da bi raje kupili NF1N ali pa ZVIR. Pri obeh investicijskih skladih Krka predstavlja največji delež in sicer na današnji dan pri:

• NF1N: 32% tržne kapitalizacije oziroma 22,35% knjigovodske vrednosti

• ZVIR: 29% tržne kapitalizacije oziroma 19,14% knjigovodske vrednosti

Glede na 30 odstotne diskonte glede na knjigovodsko vrednost omenjenih skladov, je zanimivo, da vlagatelji omenjeni naložbi povsem izpuščajo. Posebej ker so tukaj še potencialne dividende - letos bo na primer Zvon 1 id izplačeval 232 tolarjev vredno dividendo, kar pomeni 9,4% dividendno donosnost.

Sicer pa je smiselno pogledati še naslednjo primerjavo:


Kaj se torej splača kupiti na Ljubljanski borzi?

VELIKOST KITAJSKE

Kitajska s svojo velikostjo vse bolj vpliva na svetovne trende. Koliko investicijskih priložnosti se kaže v tej deželi, je vidno tudi v raziskavi, ki so jo opravili na univerzi Wharton:

Ocena, da 300.000 družb izpolnjuje pogoje kotacije na ameriških borzah, razkriva dejstvo, da je Kitajska raj za investitorje, ki prisegajo na "stock picking". Ste tudi vi med njimi?

ANALIZE KD BPD

Javno objavljenje analiz posameznih vrednostnih papirjev s strani KD BPD je vsekakor pohvalno. Zanimivo bo videti analizo Mercatorja ali Krke, saj je znano, da so skladi KD-ja omenjene delnice na veliko prodajali (iz Mercatorja so celo v celoti izstopili).

Mislite da se priporočila KD BPD upoštevajo tudi pri samem upravljanju vzajemnih skladov KD-ja?

SLOVENSKI VZAJEMNI SKLADI

Glede na obseg prilivov so še zmeraj zanimivi za slovenske vlagatelje. V minulem mesecu jih je bilo za dobre tri milijarde tolarjev, kar gre na račun tudi novih skladov:

Pri opazovanju prilivov izstopata dve zanimivi ugotovitvi:

• Publikomov sklad Balkan je nekoliko izgubil zagon pridobivanja svežega kapitala.

• KD Investments je uspelo obrniti trend odtoka prihrankov. Po devetih mesecih odlivov (skupaj okoli 14 milijard tolarjev) so tokrat drugi zaporedni mesec končali z neto prilivi.

Koliko denarja je v minulem mesecu odšlo k tujim družbam za upravljanje?

HRVAŠKI TURIZEM NA DOBRI POTI

Minule dni sem preživel na hrvaškem Pagu, kjer so me v kontekstu turizma ter nepremičnin presenetile tri stvari:

• Na otoku se vidno pripravljajo na turistično sezono, saj je zaznati polno "gradbišč", ki nakazujejo na obnavljanje in urejanje sprehajalnih poti, cest, lokalov ter plaž. Prepričan sem, da se bo izgled turističnih krajev na Hrvaškem v prihodnjih dveh do petih letih bistveno izboljšal.
• V majhnem kraju Lun sodeč po pripovedovanju lokalnega gostinca beležijo vsak dan zainmanje za nakup nepremičnin. Glede na majhnost kraja sem prepričan, da je to dober pokazatelj trenutnega trenda hrvaških nepremičnin - seveda ne smemo pozabiti, da bo Hrvaška kmalu dobila povezavo nizkocenovnega prevoznika, ki bo priletel direktno na jadransko obalo. Lahko si predstavljamo, da bo to še dodatno vplivalo na okrepitev povpraševanja po nepremičninah.
  
• V mestu Novalja rastejo hiše-apartmaji kot gobe po dežju. Spominja me na zlate čase turizma tik pred 1990, ko se je na veliko gradilo.

Glede na pozitivne trende hrvaškega turizma je pričakovati, da se igra nepremičnin še ne bo tako hitro končala. Ste že izbrali svoj kotiček za preživljanje prostega časa?