NAFTA
Včeraj in danes je vrednost nafte ponovno dosegla rekorde, kar pozitivno vpliva na cashflow naftnih podjetij. Seveda se takoj lahko vprašamo, kam to pelje. No, dokaj logično razmišljanje nas pelje v smer, da si naftna podjetja s trenutnim trendom deljajo zalogo, ki jo bodo potrebovale ob vse pogostejši uporabi alternativne energije. To pomeni, da bomo prej kot slej zaznali spremembo strukturnih prihodkov v naftnih družbah. Sicer pa visoka nafta pomeni tudi nekaj priložnosti: sprva za avtomobilsko industrijo, kjer bodo v ospredje prišli varčni avtomobili. To sicer za evropski ter azijski trg ni kakšen šok, bo pa zato na ameriškim trgu toliko večja sprememba. Torej glede na to, da je ameriški avtomobilski trg trenutno največji na svetu (Kitajska in Indija sta resni kandidatki za prevzem prestola), je to odlična priložnost za Toyoto kot tudi za kakšnega drugega japonskega ali korejskega proizvajalca. Visoka vrednost nafte pomeni tudi večjo verjetnost, da se bo poraba alternativnih virov energije povečala: nuklearna energija, vetrna energija, vodna energija, solarna energija itd. Torej investicija v kakšen ETF ali vzajemni sklad, ki bi pokrival omenjeno področje ni toliko slaba ideja. Visoka vrednost nafte bo tudi spreminjala strukturno porabo gospodinjstev kot tudi stroškovno stran večine podjetij.
Če se ustavimo pri gospodinjstvih potem je potrebno takoj poudariti, da se navade gospodinjstev ne spreminjajo hitro, kar pomeni, da bo v določenem trenutku prišlo do znanih anomalij (kot na primer gospodinjstvo porablja bistveno več kot pa bi lahko), ki bodo pripeljale do mnogih presenečenj. Tudi podjetja bodo pod hudim pritiskom: na primer špedicija ali pa kakšna druga industrija, kjer nafta predstavlja visok odstotek stroškov. Kakšne so rešitve? Zaenkrat v Sloveniji uprave kar molčijo, toda prej kot slej bo potrebno nekaj ukreniti. Toda ali ne bo takrat že malo prepozno? Si mogoče ne bi kakšno podjetje poleg Petrola privoščilo kakšen hedge?
Matej Tomažin
Če se ustavimo pri gospodinjstvih potem je potrebno takoj poudariti, da se navade gospodinjstev ne spreminjajo hitro, kar pomeni, da bo v določenem trenutku prišlo do znanih anomalij (kot na primer gospodinjstvo porablja bistveno več kot pa bi lahko), ki bodo pripeljale do mnogih presenečenj. Tudi podjetja bodo pod hudim pritiskom: na primer špedicija ali pa kakšna druga industrija, kjer nafta predstavlja visok odstotek stroškov. Kakšne so rešitve? Zaenkrat v Sloveniji uprave kar molčijo, toda prej kot slej bo potrebno nekaj ukreniti. Toda ali ne bo takrat že malo prepozno? Si mogoče ne bi kakšno podjetje poleg Petrola privoščilo kakšen hedge?
Matej Tomažin
10 komentarjev:
Živio Matej!
Tvoje razmišljanje glede pravega trentuka za investiranje v vzajemce oz. ETF, ki vključujejo podjetja, katera se ukvarjajo z razvojem alternativnih virov energije se mi ne zdijo napačna. Vprašal bi te, če mogoče konkretno poznaš katere od teh skladov?
Hvala in lep pozdrav!
Bojan
Lahko si ogledaš:PBW - PowerShares Wilder Clean Energy
AMEX -symbol: PBW
INVESTMENT OBJECTIVE
The fund is based on the WilderHill Clean Energy Index. The fund seeks to deliver capital appreciation. The Index is comprised of companies that focus on greener and generally renewable sources of energy and technologies facilitating cleaner energy.
Kaj pa kakšen New Energy Fund Merrill Lyncha?
A se v tem primeru bolj nagibas k ETF-om ali k odprtim skladom in zakaj?
LP, Bojan
Omenjeni sklad je zanimiv, ampak ima zaradi aktivne politike višje stroške: 1% upravljavske provizije plus delitev dobička ter seveda vstopni stroški. ETF PBW pa ima samo 0,6% letnih stroškov plus borzna provizija...
Sicer se sklada med seboj razlikujeta, zato ju ne moreš primerjati. ETF ima naložbe samo v ZDA, medtem ko ima sklad ML 55% v ZDA ostalo pa drugje...pa še omenjeni ETF investira v obnovljive ter čiste vire energije, sklad pa v alternativne energije, kar je mislim nekoliko širši pojem.
ETFe se da kupit kar preko borznih posrednikov kot delnice, a ne?
Jaz sem vedno mislil, da so ETF-i open-end fundi, v bistvu vzajemci, ki trackirajo določen indeks, sam če se jih da kupovat na borzi gre očitno za closed-end funde ali se motim?
Ja, tud mene zanima ali ETF spada med opened-end sklade ali med closed-end sklade in ali je ETF isto kot index fund?
Hvala za pojasnila!
Dejan
ETF skladi se med seboj razlikujejo - na www.etfconnect.com lahko izbiramo predvsem med odprtimi ter zaprtimi skladi.
Kar se tiče indeksnih skladov, gre predvsem za odprte sklade z pasivno, vnaprej določeno investicijsko politiko.
ETF ima določene specifike napram navadnemu indeksnem skladu - to, da je na borzi ter to, da lahko vlagatelj z vložkom delnic indeksa dobi točke ETF-ja. Slednjega pri navadnem indeksnem vzajemnem skladu ni.
ETF-je se da kupit preko borznih posrednikov, v kolikor pa imaš paket ustreznih delnic (seveda tudi velikost paketa igra vlogo) pa lahko direktno od izdajatelja ETF-ja.
Zanimiva debata in super stran!
A mi lahko prosim poveste preko katerega on-line brokerja je najceneje (in seveda relativno varno) poslovati s tujino (tujimi VP)? Vem, da jih dosti uporablja Ameritrade, ne vem pa kaksne so se druge alternative...
Ful hvala!
LP B.
Mogoce First trade?
V bistvu ne vem kdo je najcenejši. Vseeno pa lahko povprašate po cenah storitev, ki jih ponuja GBD. Mislim, da imajo neke trgovalne sisteme, ki so vezani na nemški Etrade.
Objavite komentar