PLIVA MED 760 IN 820KN?

Včeraj smo lahko v Banki Magazin zasledili komentar predsednika uprave Plive o pošteni prevzemni ceni in sicer je povedal, da se prevzemi v farmacevtski panogi delajo po 12 do 13 kratniku EBITDA.

Actavis je ponudil devetkratnik EBITDA, kar pomeni, da predsednik uprave Plive pričakuje ceno med 760 in 820 KN...

LEK IN R&D

Z Lekovim prevzemom smo se lahko upravičeno zbali, da bo novi lastnik začel na veliko izčrpavati Lek - preko izrazitega odpuščanja, selitve dela v kraje s cenejšo delovno silo, bistvenim znižanjem proračuna za kulturne, športne ter druge socialno odgovorne dogodke in drugimi podobnimi ukrepi. Dejanske številke zaenkrat kažejo, da omenjeni strah ni utemeljen:

VIR: Lek d.d.

Čeprav Lek absolutno namenja vsako leto več za raziskave, pa je relativno glede na delež prodaje slika popolnoma drugačna. Ko je bil Lek slovenski, je v obdobju med 1997 in 2002 namenjal povprečno 11,3% svojih prihodkov v razvoj. Povprečje pod taktirko tujega lastnika pa je 9,75%. Razlika je očitna.

ZLATI PREBOJ

Danes smo pri trgovanju z zlatom lahko opazili preboj trendne linije, ki je zadnje tedne uspešno zadrževala zlato v območju med 535 in 570$ za unčo:

Preboj bo po vsej verjetnosti dovolj močna podlaga za naskok na 600$ za unčo, k nakupnemu navdušenju pa prispevajo tudi predlogi ekonomistov o krepitvi deleža zlata v deviznih rezervah centralnih bank Kitajske kot tudi držav bližnjega vzhoda.

ETF NA VZHODNO EVROPO

Izbira skladov, ki pokrivajo vzhodno Evropo je vse večja. Eden izmed teh skladov je tudi etf od Barclaysa in sicer iShares MSCI Eastern Europe. Zaenkrat pokriva sledeče države in panoge:

Dobro bi bilo, če bi se Krka potrudila, da bi jo vključili v tak sklad. Efekt na ceno delnice ter na samo likvidnost bi lahko bil boljši kot pa opevani GDR...

TURIZEM V POVOJIH

Hitova volja za soorganiziranje oz. sponzoriranje "free eventov" v Kranjski Gori je vsekakor pohvale vredna. Tudi včerajšnji uradni sloves Jureta Koširja je pritegnil v Kranjsko Goro tisoče zabave željnih gostov, žal pa se je pokazalo, da gostinci temu niso kos:

Ob desetih zvečer (čeprav naj bi koncert trajal do enajstih zvečer) se več kot tri četrtine gostov ni imelo kam dati. V tiste bare, ki pa si uspel priti, pa si pogosto videl zgornjo sliko: 100 gostov, en natakar in en pomagač. Da o čaju, ki ga je zmanjkalo ter o kuhanemu vinu, ki ga že od 6 popoldne ni več sploh ne govorimo...

Slovenskim turističnim delavcem očitno manjka še veliko, da bodo znali pobrati denar, ki jim leži pred nosom: včeraj zvečer je med 1000 do 2000 ljudi tavalo po Kranjski Gori, pripravljenih zapraviti še kakšnih 1000 tolarjev za pijačo ali dve. Toda kaj, ko niso imeli možnosti zapraviti...

LETEČA KRKA

Poslovni rezultati Krke ponovno presenečajo. Tokrat pri prodaji, saj so objavljene napovedi prodaje v prvih treh mesecih odlične:

• Vzhodna Evropa: več kot 30% rast glede na prve tri mesece 2005
  
• Srednja Evropa: več kot 20% rast glede na prve tri mesece 2005
  
• Jugovzhodna Evropa: več kot 10% rast glede na prve tri mesece 2005
  
• Slovenija: enako kot v letu 2005
  
• Zahodna Evropa in čezmorska tržišča: več kot 50% rast glede na prve tri mesece 2005

Če vzamemo delež prodaje po omenjenih regijah iz zadnjega letnega poročila:

dobimo, da bo prodaja Krke v prvih treh mesecih letošnjega leta porasla za več kot dvajset odstotkov...

KD GRE V AMERIKO

Poleg že delujočega vzajemnega sklada KD Severna Amerika se KD odpravlja v Ameriko ustanavljat tudi DZU. To informacijo smo lahko danes slišali na izobraževalnem seminarju KD-ja, ki je po dolgih mesecih očitno le spoznal, da je oglaševanje preteklih rezultatov dvorezen meč. Organiziranje brezplačnih izobraževalnih ter seznanitvenih seminarjev je ob vsej tej poplavi vzajemnih skladov ključ do današnjega povprečnega vlagatelja.

Seminar je potekal na "domačem" terenu in sicer v dvorani Koloseja . Skoraj polna zasedenost kaže na obstoječo dilemo vlagateljev "Kam s prihranki?". Odgovor smo lahko razbrali že na prvi prosojnici, kjer je pisalo "Najdonosnejša je naložba v znanje."

Poleg splošnih značilnosti borznega trga ter KD-jevih vzajemnih skladov smo lahko izvedeli tudi, da KD pripravlja sklad, ki bo usmerjen v sektor energije ter surovin. Izpostavljena je bila tudi prednost vzajemnega sklada KD Balkan in sicer v smislu prisotnosti KD v tej regiji, kar omogoča, da bodo temeljito "prečesali" trg. Ob tem pa kot zanimivo ni manjkala opazka na konkurenco in sicer v sklopu Turčije (KD Balkan jo ne pokriva), saj njihov način investiranja ni na podlagi govoric iz Istanbula...

POMEMBNOST SUROVIN

V zadnjih mesecih upravljavci premoženja usmerjajo vse več pozornosti na dodatno razprešnost portfelja in sicer predvsem v smeri surovin. Med zadnjimi je to storil tudi angleški trgovec J Sainsbury, ki bo v svojem pokojninskem skladu alociral 5% sredstev v surovine.

Ali so surovine tudi v vašem portfelju?

PLIVA NI NA PRODAJ

Vsaj tako trdi uprava Plive. Borzni trg se s tem ne strinja. Sicer pa je zanimivo, da v igro vstopajo vse večji igralci (sodeč po poslih), kar daje tisti temelj privlačnosti za male delničarje..in prvemu orisu resnice.

Ob vsem tem dogajanju se je smiselno vprašati, katera so tista hrvaška podjetja, iz katerih mali delničarji "skačejo" ven (in ustvarjajo kratkoročni prodajni pritisk) in hodijo v Plivo...

ISTRABENZ KOT REŠILNA BILKA?

Napovedan prevzem Kolinske s strani Istrabenza je nekako logičen korak, ki je sledil po skoraj 30% padcu tečaja delnic DrogeKolinske od začetka kotacije. V bistvu lahko Istrabenz vidimo tudi v luči rešilne bilke, saj bi lahko Istrabenz ponudil za delnico bistveno manj...

Sicer pa se o sinergijah ne govori več toliko kot se je govorilo pred združitvijo Droge in Kolinske. To pa lahko razumemo kot da so bili sodelujoči pri tem projektu veliki optimisti, ki so očitno podcenjevali konkurenco ter razmere v katerem se nahaja prehrambena industrija...

NUJNOST REFORM

V preteklih letih smo si vsi govorili, kako je Slovenija "boljša" od drugih držav pristopnic k EU. Primerjave so pogosto pokazale, da smo na dobri poti in da skoraj ne more biti nič narobe. Sedaj ko smo v EU je teh primerjav vse manj. Ali je to zaradi izgube sijaja?

Ocena, ki so jo podali pri PWC (revizorska hiša, ki je dvakrat različno ocenjevala Triglav), kaže, da bo Slovenija letos imela najnižjo gospodarsko rast izmed držav novink EU. O nujnosti reform torej resnično ne gre izgubljati besed...

"VARNOST" OBVEZNIŠKIH SKLADOV

Obvezniškim skladom se letos ne obeta najboljše leto. Razlog tiči predvsem v dvigovanju obrestnih mer, saj se z vsakokratnim dvigom obrestne mere cene obveznic znižajo - obveznice imajo namreč predpisano kuponsko donosnost. Le-ta se prilagaja tržnim razmeram. Torej če je kuponska obrestna mera nižja kot tržna obrestna mera, se vrednost obveznice zniža do tolikšne mere, da se obe obrestni meri izenačita. Ti premiki se odražajo tudi v vzajemnih skladih, saj se obveznice vrednoti po tržnih (dnevnih) tečajih:

Povprečnemu vlagatelju, ki išče varno naložbo, mora biti razloženo, da je predvsem na kratek rok investicija v obvezniške sklade lahko tudi tvegana investicija. Navadni obvezniški vzajemni skladi imajo pogosto obveznice z srednjeročno in dolgoročno zapadlostjo, in so kot taki bolj občutljivi na spremembo obrestnih mer. Varnost na kratek rok lahko vseeno najdemo in sicer v denarnih skladih, ki imajo dolžniške papirje s kratkoročno zapadlostjo...

NEVERJETNO

Intereuropin šef ima očitno dovolj humorja - svojo kiks pri kupovanju delnic Intereurope tik pred objavo poslovnih rezultatov je uspel zaviti v embalažo in le-to podariti svojemu finančniku. Sedaj že bivšemu.

Kakšno luč to meče na Intereuropo? In kako bodo na tako ravnanje reagirali nadzorniki?

PLIVA

V zadnjih tednih je trgovanje z delnicami Plive dobilo nov zagon. Občutno se je povečal promet, tečaj delnice pa se je začel pomikati proti psihološki meji 500 kun:

Ali bi lahko omenjeno živahnost pripisali prevzemnim špekulacijam?

CENITEV TRIGLAVA

SOD je minule dni razkril cenitev Triglava, ki jo je opravila revizijska hiša PWC (tako kot prvo cenitev). Ponovna cenitev oziroma takoimenova preveritev je pokazala, da je Zavarovalnica Triglav vredna bistveno več kot so jo sprva ocenili. Zato so se na SOD-u odločili, da bodo obnovili postopke privatizacije...in poskušali "prodati" delnice po višji ceni.

Pri vsej tej zapleteni zgodbi izstopa kar nekaj stvari, predvsem pa to, zakaj SOD napako v cenitvi ne iztoži? Logično bi namreč bilo, da bi SOD tožil cenilca, saj je on podal napačne vrednosti...

Ker se to očitno ne bo zgodilo, je verjetno, da se upravičencem, ki so že kupili delnice Triglava, obeta razveljavitev posla? Če se bo to res zgodilo, potem lahko SOD zahteva tudi ponovno cenitev Leka...

PETROL IN NOTRANJE INFORMACIJE

Danes smo lahko v Financah prebrali kakšno kazen čaka Petrolove "insiderje". V članku piše, da je takšen člen v pogodbi, ki jo je podpisalo okoli 40 direktorjev. To da obstaja taka zaveza zaposlenih je super, bolj pa skrbi dejstvo, da je vsebina pogodbe prišla v javnost.

Glede na to, da jo podpisujejo "najpomembnejši" kadri v Petrolu bi lahko predpostavili, da je vsebina pogodbe poslovna skrivnost. Toda to očitno ni, čeprav uradne objave o tej pogodbi ni nikjer zaslediti.

Me prav zanima, če bo uprava Petrola preverila, kdo posreduje informacije javnosti...in ga kaznovala s 50k euri...

ZLATO

Skladno z rastjo cene unče zlata se v medijih pojavljajo opozorila, da se vrednost zlata nahaja na več letnih vrhovih. Komentarji se seveda nanašajo na nominalno vrednost, medtem ko je realna vrednost povsem drugačna, kar je vidno tudi na grafu, ki ga je naredil avtor knjige The new laws of the stock market jungle:

In skladno s tem se dejansko postavlja vprašanje, ali je zlato res dobra zaščita proti inflaciji oz. deflaciji...

DOBRO RAZKRIVANJE MP-DZU

V minulih dneh smo bili priča "izrednim" premikom točk nekaterih balkan skladov. DZU-ji so seveda takoj pohiteli z dodatnimi pojasnili, kar je pohvale vredno. Pojasnilo MP-DZU-ja pa si prisluži še posebno pohvalo, saj so premik razložili z razkritjem pozicij (kaj, kdaj in po koliko so kupili in prodali) in ne s komplicirano formulacijo obstoječega zakona ter načina računovodskega knjiženja.

Takšno razkrivanje si lahko vse družbe za upravljanje vzamejo za zgled, saj vlagatelje enkratni donos, ki je lahko rezultat izkoriščanja nelikvidnosti trga, praviloma ne zanima. Lahko bi rekli, da takšno razkrivanje daje dobro mero kredibilnosti obstoječemu poslovanju in navsezadnje tudi kanček prednosti pred drugimi družbami za upravljanje.

Seveda pa je potrebno omenjeni način razkrivanja obdržati tudi v obdobju negativnih premikov. Na primer ko upravljavec pri dnevnem trgovanju nima "sreče"...

KREPITEV EURA?

Jutri pričakujemo dvig obrestnih mer s strani Evropske centralne banke in sicer iz 2,25% na 2,5%. Kako bo omenjeni dvig vplival na razmerje med EUR/USD bomo videli prej ko slej, trenutno pa se omenjeno razmerje nahaja pod 1,2:

Sicer se za letos napoveduje ustavitev dvigovanja ameriške obrestne mere, kar naj bi pozitivno vplivalo na euro. Ali je torej čas za postopno dolgo pozicijo EUR/USD?