SLV JE OČITNO PRESENETIL

Današnje trgovanje s "srebrnim" etf-jem je očitno vlagatelje pozitivno presenetilo. Kar nekaj komentarjev smo lahko namreč zaznali, da omenjeni etf ne bo pritegnil toliko pozornosti kot "zlati" GLD, toda obseg prometa na prvi trgovalni dan SLV sporoča nekaj drugega:

Koliko prometa se nam obeta v prihodnjih dneh? In če ga bo veliko, kam se bo odpravil "srebrni vlakec"?

KDOR ČAKA DOČAKA

ETF na srebro pod oznako SLV bo začel kmalu kotirati in glede na to, da je Barclays že "položil" milijon in pol unč (in s tem povpraševanjem že močneje vplival na trg srebra) si lahko samo mislimo, kaj se bo zgodilo s ceno srebra, če bo omenjeni ETF pritegnil večjo pozornost vlagateljev - polna emisija predvideva 130 milijonov unč, kar je dobrih 15% celoletne proizvodnje.

Ker trg srebra ni tako likviden kot trg zlata, vsako novo povpraševanje občutno vpliva na ceno. Zato je povsem smiselno vprašanje ali ste že na srebrnem vlakcu?

RUSOM DIŠI ZLATO

Ruska centralna banka je očitno resno vzela nasvete nekaterih finančnikov, da naj poveča rezerve zlata. Njihovi posegi na trg zlata po vsej verjetnosti niso enkratni in izstopajoči, so pa seveda v nasprotju z večino razvitih držav, ki so v zadnjih letih zlato raje prodajale:

Prodaje s strani centralnih bank zahodnih držav so sedaj nekoliko usahnile, čaka pa se seveda povpraševanje Kitajske. Ko se bo to zgodilo, bo cena zlata po vsej verjetnosti na bistveno drugačnih nivojih...

AMERIŠKI DOLAR V NEMILOSTI

Tako bi lahko povzeli srečanje finančnih ministrov G7 ter IMF minuli vikend, kjer je bila s strani G7 izražena želja po fleksibilnejšem tečaju kitjaskega yuana, žal pa so Kitajci lepo namignili, da problem ni njihova valuta ampak dolar.

Pri vsej tej farsi okoli trdnosti ameriškega dolarja, je smiselno razmisliti o naslednjih dveh dejstvih:

• posamezne centralne banke so začele občutno zmanjševati izpostavljenost ameriški valuti. Poleg znanih komentarjev ruskih ter kitajskih bančnikov o smiselni razpršitvi deviznih rezerv, se je za delni umik iz ameriške valute odločila tudi švedska centralna banka. Preusmeritev v druge valute so potrdiliti tudi v quatarski centralni banki.

• Japonci ne kupujejo več tako zagreto ameriških dolžniških papirjev kar je vidno na spodnji sliki avtorja M. Panzerja:

Mislite, da so naša podjetja, banke ter drugi investitorji ustrezno zavarovani proti padcu dolarja?

SREBRNI METEK

O tem grafu ne bi izgubljal besed:


Je tudi vas zajela panika?

ZLATO BREZ PREDAHA

Tudi najboljši se enkrat malo oddahnejo. Toda zmeraj je vprašanje kje. Zlato trenutno "teče" brez predaha že okoli 100$, kar pomeni 18% rast brez korekcije.

Je mogoče že čas za malenkosten predah?

VARLJIVI DOBIČKI IZGINJAJO

Z letošnjim letom morajo ameriška podjetja opcije, ki jih podelijo zaposlenim, šteti v stroške. Zato bo pri marsikaterem podjetju razpoložljivi dobiček, ki so ga še pred leti imeli, sedaj bistveno manjši...

To posebej velja za tehnološka ter internetna podjetja kot na primer Yahoo, ki je včeraj objavil kar 22 odstotkov nižji dobiček. Seveda ne na račun slabše prodaje ampak na račun opcij... kar seveda spremeni kazalnike kot na primer PE. Yahoo ga ima okoli 24, toda če upoštevamo skoraj četrtino manjši dobiček ter isti nivo tečaja, se ta kazalnik poveča za tretjino. Na preko 30. Na prvi pogled popolnoma nove valuacije, ki bodo nekatere vlagatelje spomnile na stare čase...


Varljivi dobički torej počasi izginjajo, vsekakor pa si lahko rečemo, da še zmeraj ni vse tako kot se zdi...

ZLATA MONETA 1 IN MOREBITNA DIVIDENDA

Danes so objavili povzetek letnega poročila, kjer smo lahko videli tudi koliko dobička je Zlata moneta 1 ustvarila v letu 2005. Bilo ga je za 1, 65 milijarde tolarjev oziroma 12 tolarjev na delnico.

V kolikor bodo 90% dobička razdelili v obliki dividend se nam obeta slabih 11 tolarjev visoka dividenda oziroma skoraj 8% dividendna donosnost.

BALKAN ŠE MALO DRUGAČE

Mnogo slovenskih investitorjev se je v zadnjih tednih srečalo s ponudbo slovenskih vzajemnih skladov, ki pokrivajo Balkan regijo. Prav tako so si lahko ogledali tudi izvedene vrednostne papirje, ki pokrivajo to regijo.

Ni pa se veliko govorilo o tujih vzajemnih skladih, ki pokrivajo to regijo in hkrati niso lokalni tem trgom. V bazi S&P lahko samo v offshore registru (prijava je brezplačna) najdemo preko 90 vzajemnih skladov, ki pokrivajo evropske razvijajoče se trge. Seveda v tem sklopu izstopajo ruske naložbe...ampak s postopnim razvojem balkanskih borz (predvsem v smislu likvidnosti) se bo tudi ta kapital začel seliti...



Enostavno rečeno: ponudbe kolikor hočeš.

DIVIDENDNI COCKTAIL

Na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev že počasi zaznavamo preusmeritev pozornosti k delnicam, ki bodo letos "nosile" dobro dividendo. V zadnjih dneh smo bili tako priča postopni rasti tečaja delnic Intereurope, ki bodo letos delničarjem prinašale slabih 5% visokega dividendnega donosa.

Spisek predlaganih dividend bo vsekakor daljši, trenutno pa na njem najdemo tako skromne predloge kot tudi zelo radodarne:

Ob tem se lahko varčevalci na bankah vprašajo ali ni smiselno imeti kakšno slovensko "podmornico", katerih dividenda se meri v dvakratniku ali trikratniku letnih bančnih obresti...

NELOGIČNI SIGNALI IZ MERCATORJA

Predlog o 600 tolarski dividendi je vsekakor dobra novica za delničarje Mercatorja, toda če je sam predlog zavit skupaj z informacijo o morebitni dokapitalizaciji se lahko vprašamo, kam sploh pluje Mercator.

Precej smešno je prebirati izjave, da 2 milijardi tolarjev dividendnega izplačila ne ogroža strateške povezave, vseeno pa Mercator potrebuje kapital za širitev. Take izjave kažejo na vaške igre, ki se dogajajo v Mercatorju in resne investitorje odvračajo od naložbe v sam Mercator. Na srečo imamo kar precej drugih, bolj transparentnih zgodb...

BALKANSKA POSLA

Trgovanje z notranjimi informacijami je pereč problem vsakega regulatorja borz. Seveda imajo posamezni regulatorji več izkušenj, drugi manj. Za Slovenijo nima smisla izgubljati besed, zato je bolje da si preberete zanimivo zgodbo, kako so hrvaške tete in stare mame trgovale na zahodnih trgih na podlagi notranjih infromacij...

Balkan seže marsikam.

ZLATO IN 600$

V medijih smo v zadnjih dneh lahko zasledili članke z naslovi, kako je zlato preseglo 600$ za unčo. To sicer ni bilo res, saj so novinarji pri naslovih zvesto izpuščali, da gre to za terminske pogodbe in ne za "spot" oziroma trenutno ceno zlata.

No, danes pa smo med trgovanjem le zaznali številko 600$:


oziroma preboj 600$:


Zanimivo je, da stotice v tem bikovskem trendu padajo vse hitreje:

• 300$ feb 2002
• 400$ dec 2004
• 500$ dec 2005
• 600$ apr 2006

Kdaj bo padla naslednja stotica?

MEDVEŠEKPUŠNIKOVIH 20%

V Financah smo danes lahko zasledili zanimivo tabelo, ki je povzemala ponudbo slovenskih upravljavcev. Pod tabelo smo lahko opazili oglas borzne hiše MedvešekPušnik d.d.:

Oglas je vsekakor na mestu, razen hvalospeva, da imajo 20% tržni delež. Sosedni članek namreč razkriva, da je premoženja slovenskih vlagateljev v upravljanju dobrih 80 milijard tolarjev. Torej 8,8 milijard tolarjev, kolikor jih imajo na upravljanju pri MedvešekPušniku predstavlja slabih 11%...

SREBRNI ČASI

Zadnje tedne smo lahko brez večje korekcije opazovali, kako je srebro poraslo iz območja 10$ za unčo do preko 12,5$ za unčo. Pri tem so se seveda tehnični kazalniki pomaknili v območje prenakupljenosti:

Možnost korekcije se vsekakor povečuje, čeprav je možen tudi drug scenarij: še večji skok navzgor zaradi bistvene neuravnoteženosti ponudbe ter povpraševanja po srebru. Poleg znanih "sil" povpraševanja v ospredje prihajajo tudi podatki o velikih "short" pozicijah, ki bi se utegnile zapirati.

TEORIJA ZAROTE

Naskok na slabih 25% Mercatorja je na prvi pogled nesmiselna poteza, saj je Mercator že obvladovan. Toda zgodba se spremeni, ko začnemo razmišljati o naslednji teoriji zarote:

Vsi trenutni pogledi so usmerjeni v Mercator. Malokdo pa se ozira širše. Namreč Mercator lahko obvladuješ neposredno z lastništvom delnice ali pa posredno preko lastništva delničarjev Mercatorja. Z drugimi besedami, novim kupcem bo pridobitev 25% Mercatorja popolnoma zadoščala v kolikor se bodo naknadno spustili v boj za lastništvo Istrabenza ali pa Pivovarne Laško. Glede na to, da je Istrabenz bolj ranljiv, saj je delež države večji, je smiselno pogledati naslednjo sliko:


Ob tržni kapitalizaciji Istrabenza v višini 38,3 milijarde je lahko logičen sklep te teorije zarote naslednji: slabih 30% Istrabenza je trenutno vrednih dobrih 12 milijard tolarjev. Če bo kupec ponudil še enkrat več (se pravi nekaj manj kot 15.000 tolarjev za delnico) bo lahko v dobri meri kontroliral dodatnih 25% Mercatorja za manj denarja kot pa ga sedaj ponuja Altima...

KOLIKO JE RES VREDEN MERCATOR?

Pravilnega odgovora ni. Iz različnih izhodišč lahko dobimo različne ocene, ki so vsaka po sebi "pravilne". Kljub temu lahko z nekaj logike pridemo do naslednjih ugotovitev:

Bistvo prevzemanja trgovskih družb je pridobivanje lokacij in preko tega tržnega deleža. Vse drugo se da ob dobrem menedžmentu spremeniti - znižati stroške dela, izbrati ugodnejše dobavitelje, optimizirati blagovne tokove, izpopolniti tržne akcije, izboljšati izgled ipd. Iz tega bi lahko sklepali, da kupec kupuje ogrodje. Ogrodje, ki bo služilo kot dober temelj.

Temelji pa se gledajo preko kazalnika P/B (price/book oziroma tržna cena delnice / knjigovodska vrednost delnice). Povprečje omenjenega kazalnika trgovcev v zahodni Evropi je okoli 4, povprečje trgovcev na trgih v razvoju pa je okoli 4,5.

Glede na to, bi lahko pri Mercatorju "primerljiv" tečaj ocenili na 136.796 do 153.895 tolarjev, saj je knjigovodska vrednost delnice Mercatorja konec 2005 znašala 34 .199 tolarjev. Omenjeni izračun bistveno izstopa glede na tržno ceno. Mogoče bi za "lažjo" primerjavo vzeli kazalnik 2,5, ki ga ima npr. nemški Metro. V tem pogledu bi bila delnica Mercatorja vredna preko 85 tisočakov...

Sicer pa Mercator tudi po dobičku ne zaostaja. Letošnja napoved za Mercator d.d. je nekaj čez 11 milijard dobička. To je pri okoli 135 milijardah tržne kapitalizacije PE v višini slabih 12.

LASTNIŠKE SPREMEMBE V KD HOLDINGU

Danes je bilo očitno preveč pozornosti usmerjeno na Mercator, saj je finančna javnost popolnoma spregledala dva prijavljena svežnja z delnicami KD Holdinga. Lastnika je zamenjalo preko 50.000 rednih delnic KD Holdinga, ker pa je šlo za dva paketa pa ni nujno, da je bil prodajalec samo eden:

Delniška struktura na dan 31.12.2005 razkriva več potencialnih prodajalcev. V kolikor prodajalec ni bil "notranji" je vsekakor smiselno pozornost usmeriti na ceno. Bila je namreč bistveno višja od tržne...

STE ZAVAROVANI PROTI PADCU $?

Danes je med trgovanjem EUR/USD prebil 1,23 in s tem ponovno nakazal, da se letos dolarju ne piše nič dobrega:

Napoved švicasrke UBS za EUR/USD konec leta je okoli 1,28. Ali ste ustrezno zavarovani proti takemu padcu?

ZAUPATI TAKIM UPRAVLJAVCEM?

Prijateljske prodaje med DZU-ji ter preoblikovanimi holdingi se še zmeraj vrstijo. Tokrat je bilo to med Probanko DZU oziroma Zlato moneto 1 ter Infond holdingom, ki sta čisto naključno opravila posel z Mercatorjem po 39000 tolarjev. Naključje je še toliko bolj poudarjeno, saj je kmalu zatem bilo v časnikih objavljena novica o povpraševanju po 41.000 tolarjev. To je za vlagatelje izredno slab znak, saj njihove investicijske odločitve ne temeljijo samo na analizah ampak očitno tudi na prijateljskih uslugah.

Čeprav delnice Zlate monete 1 predstavljajo zanimivo naložbo iz vidika preoblikovanja v vzajemni sklad, se moramo delničarji tega investicijskega sklada zavedati, da njihovi upravljavci še zmeraj uporabljajo moralno sporne taktike...

ALI JE 41.000 SIT ZA DELNICO MERCATORJA VELIKO?

Delnica je zmeraj vredna toliko kot lahko zanjo iztržiš. Torej je ponujena cena na prvi pogled ok, posebej če jo primerjamo s ceno izpred nekaj dni oziroma s ceno, ki jo je Mercatorjeva delnica dosegala zadnje pol leta.

Seveda pa cena ne odraža potenciala, ki ga lahko Mercator predstavlja npr. kakšni veliki trgovski multinacionalki. Zato gre pri odločanju o prodaji ali ne predvsem za tisto znano dilemo, o kateri je govoril že Bavčar: ali zgodbi o "velikem" Mercatorju zaupate ali pa ne zaupate.

Dejstvo je, da ima Mercatorjeva zgodba veliko neznank, zato se ne bi čudil, če bi zaznali konkretnejše izstope nekaterih slovenskih vzajemnih skladov (ki so pri višjem tečaju pred enim letom raje gledali kot pa prodajali) in denar selili v druge, prav tako potencialne zgodbe. Podobno bodo razmišljali tudi privatizacijski delničarji, čeprav bo sprva čutiti veliko negotovosti...

Sicer pa se pri sami odločitvi lahko vprašate naslednje vprašanje: Če bi vam pred enim tednom, ko je bila delnica vredna 35.000 tolarjev, nekdo ponudil 41.000 tolarjev, ali bi to ponudbo sprejeli?

VERJAMETE ISTRABENZU?

Če da, potem je danes dober dan za vnovčit 10 odstotno rast Mercatorjevih delnic. Namreč Istrabenz je z današnjo objavo zapisal, da je dolgoročni investitor. To lahko razumemo, da nima namena prodajati Mercatorjeve delnice. Vsaj ne v bližnji prihodnosti.

Torej bi lahko logično sklepali, da so govorice o prevzemu zaenkrat le govorice. In kot take jih lahko izkoristimo v smislu kratkoročne prodaje Mercatorjevih delnic....

PO KOLIKO SE JE ŽE PRODAJAL BTC?

Se še spomnite prvega velikega MBO-ja pri nas? BTC-ja? No, takrat so vrste uglednih podjetij in finančnih institucij izstopale iz BTC-ja kot za šalo. In to pri "uradni" ceni okoli 16500 tolarjev (čeprav je bila knjigovodska vrednost okoli 24000 tolarjev), brez pravega razloga.

Letos, slabe štiri leta kasneje, bo BTC sodeč po sklicu skupščine izplačeval 2400 tolarjev na delnico. To je skoraj 15% tiste cene.
Če pogledamo zgodovino dividend lahko ugotovimo, da manjkajo še štiri taka leta kot bo letošnje in BTC bo preko dividend nominalno poplačal MBO. Nauk zgodbe je lahko vsekakor optimističen: do dobrega podjetja se da očitno priti tudi zastonj...

KD HOLDING

Čar skrivanja dobička bo vsekakor tema mnogih letošnjih skupščin. Še pred kratkim smo lahko na izobraževalnem seminarju KD-ja lahko poslušali vodjo upravljanja, kako je govoril o tem, kako bo KD udarjal na skupščinah po mizah in zahteval boljše poslovanje kot tudi višjo dividendo. Ob pregledu lanskoletnih rezultatov KD Holdinga pa se zna to zgodi tudi njim....

Namreč prav zanimivo je pogledati naslednjo postavko KD Holdinga:


Kaj bodo porekli delničarji, ki so po vsej verjetnosti pričakovali bistveno boljši rezultat?

TUDI DRUGJE JE ISTO...

Ko je bivši nemški premier Schröder najavil, da bo pomagal pri gradnji Severno evropskega plinovoda se marsikateri nemški državljan ni spraševal, kako to, da je "zašel" v tak projekt. Danes pa je prišlo v javnost, da je bil Schröder tik pred odhodom iz politike temu projektu zelo naklonjen, saj se je nemška vlada projektu odobrila 1 milijardo eurov visoko garancije.

Omenjena zgodba spominja na že videno. Tik pred koncem se zgodijo posamezne odločitve, ki izstopajo. Včasih tudi v korist tistih, ki odhajajo. Podobno kot v naši politiki in gospodarstvu. Torej je tudi drugje isto....