KAJ ČE...

bi Ministrstvo za finance ali pa kakšno drugo ministrstvo ugotovilo, da je v bistvu zelo enostavno vplivati na trg vrednostnih papirjev v okviru zakonskih možnostih: na primer, da pošljejo predlog o nepričakovani obdavčitvi. Borzni trg pade v šok. Nato pa ta predlog lepo spremenijo ali pa umaknejo.

Kakšen je recept uspešnega investiranja za vlagatelja v takem okolju?

NISMO TAKO MISLILI

...bi lahko rekli na Ministrstvu za finance. Današnji popravek predloga sprememb Zakona o dohodnini daje vsekakor poučen epilog: kar ni sprejeto, se lahko še spremeni. In to ima svoje tveganje, ki ga moramo upoštevati pri investiranju. Posebej v Sloveniji.

Sicer pa je sedaj aktualno vprašanje ali bodo vrednostni papirji slovenskih delnic v prihodnjih dneh skočili nazaj na nivoje preteklega tedna z enakim tempom kot so padli? Po vsej verjetnosti ne. Nekateri prodajalci bodo kapital selili drugam, nekateri kupci pa bodo vsekakor unovčili nekaj zaslužka. Borzni trg bo tako še zmeraj nekaj odstotkov nižje kot je bil pred enim tednom, pravo smer pa bodo nakazali šele devetmesečni rezultati.

Do rezultatov ter morebitnih drugih presenečenj (pozitivnih ali negativnih) pa se bo Ljubljanska borza vrednostnih papirjev ponovno ovila v odejo delne nelikvidnosti ter nezanimivosti. Prva polovica tega tedna pa bo ostala v prijetnem spominu, da se tudi na naši borzi včasih zgodi adrenalinska dogodivščina, ki povrne nekdanji lesk zanimivega borznega dogajanja...

STANJE NA LJUBLJANSKI BORZI

Je idealno za aktivne vlagatelje. Po dolgem času malenkostno več aktivnosti, ki jo spodbuja davčno špekuliranje ter približajoči triletni rok, ko je Novartis plačal kupnino. Kupnina je znašala dobrih 200 milijard tolarjev in nekaj tega denarja so vlagatelji investirali nazaj v delnice slovenskih blue chipov. Prav te delnice se lahko zaradi napovedanih davčnih sprememb pojavijo na ponudbeni strani.

Podobno je tudi pri slovenskih vzajemnih skladih. Vplačil v obdobju od septembra 2002 do decembra 2002 je bilo za skoraj 13 milijard tolarjev. Nekaj teh vplačil bodo vlagatelji zaradi napovedanih davčnih sprememb dvignili.

Kako naprej pa je seveda odprto vprašanje. Po eni strani prodajni pritisk ne bo samo muha enodnevnica ampak bo po vsej verjetnosti prisoten do konca leta. Tega se zavedajo potencialni kupci, zato s kakšnim izredno hitrim nastavljanjem nakupnih naročil ne bodo hiteli. Razen v kolikor se bo na nakupni strani pojavilo toliko kapitala, da bo spodbudilo aktivnejše povpraševanje. Toda na to ne moremo stoodstotno računati, saj marsikateri vlagatelj sedaj razmišlja o selitvi kapitala na tuje trge.

Lahko bi rekli, da je trenutno stanje negotovo. In kot tako idealno za aktivne vlagatelje, saj negotovost ustvarja mnoge kratkoročne priložnosti...

MERCATOR DRUGAČE?

Sicer nimam navade podajati kritike na posamezne komentarje, ampak današnji komentar rizičnega menedžerja investicijskega sklada vsebuje preveč pomankljivosti, ki jih ne bi pripisal tako izobraženemu kadru:

- državna sklada bi morala imeti bistveno višji zahtevani donos za delnice Mercatorja kot so ga opredelili v sami pogodbi,

- dokapitalizacijo Mercatorja bodo izvajali tudi zaposleni. Po vsej verjetnosti tega ne bi storili v kolikor bi menili, da so delnice prevrednotene, kar pomeni, da tukaj omenjena teorija o asimetričnosti informacij ne pride čisto v poštev,

- delnica Laškega je v času začetka zgodbe od 23.08.05, ko so se pojavili prvi namigi o morebitnem vstopu Laškega v Mercator do 6.09.2005, ko je tečaj dosegel kratkoročni vrh, pridobila dobrih 8 odstotkov. Oziroma okoli pet milijard več tržne kapitalizacije. Pri Istrabenzu kakšnih posebnih odzivov ni bilo. Sicer se tukaj zmeraj pojavlja problem, kako določiti obdobje. Namreč vlagatelji z notranjimi informacijami bodo aktivnejši, še preden bodo novice prišle v javnost, kar pomeni, da "zgodba" vpliva na tečaj še preden je objavljena,

- primerjati leto 2002 in 2005 ter vrednost borznega indeksa je preveč enostavno. Namreč v tem času se je poslovanje Mercatorja zelo spremenilo (že po dobičku), poleg tega pa se je tudi poslovno okolje zelo spremenilo - na primer obrestne mere so bile takrat nad 10%, danes pa so dobre tri odstotke,

- za konec pa seveda manjka izračun.

20 LET

Je nov časovni horizont, ki nam ga prinašajo spremembe zakona o dohodnini. Nanaša se na obdobje, po katerem bo kapitalski dobiček vlagatelja v vzajemnem skladu, delnicah ali deležu podjetja neobdavčen. Do sedaj je ta rok znašal tri leta, zato bo želja po optimiziranju davčnega statusa ponovno delovala v smeri velike prodajne aktivnosti, ki jo bomo zaznali do konca leta.

Napovedane spremembe zakona o dohodnini bodo namreč začele veljati že s prvim januarjem 2006, kar je po eni strani pozitivno presenečenje po drugi strani pa šok vlagateljev, saj morajo relativno hitro unovčiti neodbavčene kapitalske dobičke. Kakšen vpliv bo to imelo na stanje Ljubljanske borze vrednostnih papirjev si lahko le zamislimo, prava dilema vlagateljev pa se bo pokazala po unovčitvi: kam s kapitalom za dvajset let.

Idealna naložba bi morala vsebovati element fleksibilnosti (spreminjanje investicijske politike oziroma investiranje v regijo ali sektor, ki je aktualen), element nespremenljivosti (status "primarne" naložbe ostaja isti, za dosego ugodnega davčnega statusa) ter element dostopnosti (cenovno ugodna naložba).

Za male vlagatelje se temu idealu najbolj približajo aktivno upravljani vzajemni skladi ter življenska zavarovanja z naložbenim tveganjem..

RAZCVET OBVEZNIŠKEGA TRGA?

V petek so bile objavljene napovedane spremembe Zakona o dohodnini. Poleg že omenjenih bistvenih sprememb, ki se nam obetajo, so avtorji spreminjali tudi klasifikacijo kapitala. Le-ta po novem ne bo več štela dolžniške vrednostne papirje s čimer se povečuje baza vrednostnih papirjev, s katerimi lahko neobdavčeno trgujemo (dosedaj so v tem klubu samevali izvedeni vrednostni papirji).

Napovedana klasifikacija lahko privede do hitrejšega razvoja slovenskega obvezniškega trga in sicer bi ob večjem zanimanju lahko zaznali "kreativne" obveznice, ki bi mejile na izvedene vrednostne papirje. Na primer izdaja brezkuponskih obveznic, katerih glavnica sledi izbranemu delniškemu indeksu ali trgu.

Seveda bi bilo v takem primeru zanimivo opazovati davčni status, posebej če bi prišlo do konkretnih emisij. Sicer pa se lahko tudi za navadne brezkuponske obveznice vprašamo, kakšen bo naš status, v kolikor jih prodamo pred zapadlostjo. Kako razliko v ceni razdeliti na nihanje tečaja ter natečene obresti?

DAVČNE SPREMEMBE

Danes so se karte o našem bodočem davčnem okolju ponovno premešale. Iz vidika vlagatelja je zelo pomembno, da se bo po vsej verjetnosti spremenil način obdavčenja kapitalskih dobičkov iz naslova vzajemnih skladov. Dosedanjega se bo baje "ukinilo", saj naj bi se vzajemne sklade obravnavali tako kot delnice.

S tem bodo slovenski vlagatelji ponovno brez problema vlagali v tuje, po trenutni davčni zakonodaji nekvalificirane vzajemne sklade. Kakšen bo to vpliv na domačo industrijo vzajemnih skladov je težko reči, dejstvo pa je, da bo po vsej verjetnosti "dotok" svežega kapitala v slovenske vzajemne sklade nekoliko usahnil. Poleg tujih vzajemnih skladov bo povprečne vlagatelje prej kot slej zajel trend neposrednega vlaganja v ETF-je, ki predstavljajo vzajemnim skladom resno konkurenco...

Sicer pa napovedane spremembe prinašajo še eno zanimivo dimenzijo in sicer 20.let. Po tem času bodo kapitalski dobički neobdavčeni. Ali bo še smiselno vlagati direktno v delnice podjetja, bo aktualno vprašanje - v 20. letih se namreč lahko zgodi marsikaj...

HEMOFARM IN VIATOR&VEKTOR

Viator&Vektor je na trgu bivše Jugoslavije zelo dejaven. Kljub neprijetnostim, ki jih je deležen na Hrvaškem, je na Srbiji naredil korak dlje. V torek so namreč iz podjetja sporočili, da so kupili hčerinsko firmo Hemofarma, ki se ukvarja s špedicijo. Slednje lahko razumemo tudi kot osredotočenje srbskega farmacevta na osnovno dejavnost in prepuščanje "drugih" opravil tistim, katerim so ta opravila osnovna dejavnost. Gre seveda za outsourcing. S pogodbo si je Viator&Vektor zagotovil 8 letno poslovno sodelovanje s Hemofarmom, omenjeni korak pa je po vsej verjetnosti samo uvod v krepitev pozicije Viatorja&Vektorja na trgu bivše Jugoslavije.

Ob tem dogodku si lahko zastavimo vprašanje, kakšne so reakcije Intereurope oziroma kakšne "adute" imajo oni v rokavu. Ali imajo preveč dela z lastniško "negotovostjo" oziroma pričakovanim, toda še vedno ne realiziranim prevzemom s strani Luke Koper?

Sodelovanje Hemofarma ter Viator&Vektra pa namigne tudi na razmišljanje, zakaj se tega niso spomnila tudi slovenska podjetja. Ali se jim izračuni ne izidejo? Viator&Vektor bo za podjetje Hemofarm transport i špedicija d.o.o. plačal slabih 800 milijonov tolarjev, zanj pa bo dobil 23 vozil ter 8 let poslovnega sodelovanja s Hemofarmom. Mogoče bi tak način sklepanja pogodb razsvetlil tudi kakšnega menedžerja v slovenskih trgovskih, živilskih ali pa drugih podjetjih, katerih špedicija ni osnovna dejavnost...

PREVZEM SLOVENIJALESA IN DRŽAVNA SKLADA

Po fiasku s prodajo Mercatorjevih delnic me vsekakor zanima, kako bosta državna sklada ravnala tokrat. Nominalna vrednost delnic Slovenijales znaša 10.000 tolarjev, knjigovodska pa dobrih 23.000 tolarjev. Letnega dobička so v skupini Slovenijales v zadnjih dveh letih imeli okoli 500 milijonov tolarjev, kar pomeni ob trenutni tržni kapitalizaciji 3,4 milijarde tolarjev razmerje PE slabih 7 (povprečje borznega trga na Ljubljanski borzi vrednosntih papirjev je bistveno večje) . Poleg tega je dividendni donos Slovenijalesa nad tremi odstotki (dividenda je bila za leto 2004 430 tolarjev), kar je višje kot je zahtevana donosnost s strani državnih skladov za delnice...

Ali bosta državna sklada izpustila dobro naložbo poceni oziroma ali se jima bo "mudilo" ven iz te naložbe za vsako ceno je vsekakor umestno vprašanje, saj takšen umik iz gospodarstva ni najboljša strategija.

Okoliščine pa sicer napovedujejo, da je tak scenarij že vnaprej dogovorjen...prevzemna ponudba je samo korak, da se ugodi vsem zakonskim zahtevam - Triglav finančna družba se bo namreč pripojila k Zavarovalnici Triglav in po tem dogodku bi Zavarovalnica presegla prevzemni prevzem...

ALI NAS ČAKA BORZNI ZLOM?

Slovenski borzni trg se letos išče - sprva rast SBI20 nad 5100 indeksnih točk, nato potop pod 4400 indeksnih točk in vrnitev v območje 4600 indeksnih točk. Slednjo vrnitev bi lahko označili samo za korekcijo oziroma za pozitivni popravek negativnega trenda, ki ponovno pridobiva na moči. K temu zaključku ne napeljuje samo tehnična analiza ampak tudi nekateri temeljni dejavniki, ki smo jim oziroma jim bomo priča:

• vse nižji prilivi prihrankov v domače vzajemne sklade oziroma odtoki iz skladov, ki imajo naložbe tudi v Sloveniji,
  
• približajoči se triletni rok od prevzema Leka bo marsikaterega vlagatelja spodbudil k razmišljanju o selitvi kapitala drugam. Mnogo ljudi je pred tremi leti kupovalo Krko (v območju 40 do 45 tisoč tolarjev), Mercator(okrog 25 tisoč tolarjev) ter Petrol (okrog 40 tisoč tolarjev),
  
• nerodne politične-kadrovske menjave, ki se kažejo v počasnem menjavanju, neustreznih kadrih ter različnimi, preveč očitnimi interesi posameznih političnih struj
  
• netransparentnost poslovanja državnih skladov, ki sta s prakso Mercatorja pridobila eno veliko črno piko v očeh vseh vlagateljev (razen kupcev seveda),
  
• očitna selitev slovenskega kapitala na jug ter na zahod, kar se kaže tudi v naslovih posameznih člankov,
  
• še zmeraj premajhna stopnja varčevanja,
• nestabilnost EU in eura ter
  
• navsezadnje komplicirana davčna zakonodaja.

Ob vsem tem se ne gre čuditi, če bo SBI20 zdrsnil tudi pod 4000 indeksnih točk...

VPRAŠANJE ZA LASTNIKE KD HOLDINGA

In sicer v premislek za prihajajočo skupščino: Zakaj so vložki KD Groupa ovrednoteni drugače kot KD holding?

Napovedani stvarni vložki s strani KD Groupa so namreč ovrednoteni drugače kot pa je vzeta vrednost delnic KD Holdinga. Ko primerjamo različne stvari je pomembno, da imamo nek skupen imenovalec. Zato se že nekaj časa sprašujem, ali ne bi bilo pravičneje, če bi obstajala dvosmerna ulica in bi KD Holding ovrednotili enako kot so ovrednotili napovedane stvarne vložke KD Groupa...in jih nato združili oziroma vpoštevali v kontekstu dokapitalizacije.

GOSPODARSKA RAST IN KADROVANJA

Kadrovske menjave so v letošnjem letu pogoste, točen davek pa bodo pokazale šele prihodnje leto, ko bodo znani poslovni rezultati letošnjega leta. Primer Abanke Vipe je primer, kjer "prave" uprave že več kot dva meseca ni. Kljub novemu predsedniku uprave, se še zmeraj razpravlja o novi ekipi, ki bo po vsej verjetnosti zaživela šele v oktobru ali pa še kakšen mesec kasneje. Upravičeno se lahko vprašamo koliko priložnosti se je oziroma se bo Abanki Vipi v tem času izmuznilo in sicer zaradi morebitne neodločnosti v obliki nepodpisovanja pomembnejših dokumentov.

Kljub temu, da so zadnje številke rasti BDP-ja spodbujajoče, bi lahko le-te bile še višje. In to ob relativno bolje načrtovanem kadrovanju. Hitrejše menjave, preverjeni ter predvsem iz stroke kandidati ter navsezadnje nepolitični nadzorniki bi pripomogli k temu, da bi razvito Evropo ujeli hitreje...

JAVNA UPRAVA IN AVTOMOBILI

Pri samem postopku javnega razpisa slovenske vlade za nakup 237 avtomobilov sta me presenetili dve stvari: nenaklonjenost uporabi okolju prijaznim avtomobilom ter potrditev obstoja visokih marž v industriji.

Glede na to, da se vse močneje govori o tem, da naj bi državljani gospodarno ravnali z viri energije, bi od države samoumevno pričakoval, da bo dajala zgled. In tako pred samo ceno avtomobila postavila kriterij porabe goriva, emisije izpušnih plinov ter podobno. Na žalost so uporabili samo stare znane kriterije (cena, servisna mreža, varnost, dobavni rok ter garancija), pri kratkem opisu vozil pa so uporabili samo dve možnosti - bencinski ali dizelski motor. Človek se vpraša, ali niso še slišali tudi za hibridna vozila, ki trenutno prihajajo vse bolj v veljavo, kar se je opazilo tudi na frankfurtskem avtomobilskem sejmu.

Glede obstoja visokih marž, ki zgleda nočejo zapustiti avtomobilske industrije, pa smo lahko razbrali iz komentarja direktorja AC Intercarja. V njem je potrdil domnevo, da imajo avtomobilski trgovci resnično visoke marže. Mercedesov terenec ML, ki ga ponuja omenjeno podjetje trži, so vladi na razpisu ponujali 35 odstotkov ceneje kot je sicer na uradnem ceniku. Logika nam govori, da z izgubo ne bi prodajali, zato se lahko smiselno vprašamo, zakaj so take marže še zmeraj prisotne kljub odprtemu trgu.

Ali ne bi bilo preprosteje, če bi bili avtomobili cenovno bolj dostopni? S tem bi preusmerili potrošnjo tudi v druge, mogoče bolj koristne stvari. Dokler se to ne zgodi, bomo še zmeraj priča ogromnim in lepim hišam mnogih avtomobilskih trgovcev, ki s svojo velikostjo na daleč sporočajo, da je v tej industriji precej zaslužka. Zgleda, da smo nekako naivno pričakovali nekaj sprememb z vstopom v EU, toda tujih trgovcev na našem trgu ni zaznati. Najboljši približek so seveda tisti iznajdlljivi samostojni posredniki, ki pridno uvažajo rabljene avtomobile iz Nemčije, Francije ali Italije...

VZAJEMNA

V dnevnih novicah smo lahko prebrali, da je predmet nakupovanja podjetja CDE Nove tehnologije s strani Vzajemne predmet zlorabe položaja. Kot glavni adut se razkriva ceno delnic nekaj mesecev pred nakupom in dejansko ceno. Ceni se seveda ogromno razlikujeta, toda ali je to res zadostna podlaga za tako enostavno poenostavljanje »borznih« zadev.

Vrednost delnic je bila in bo vedno pogojena zanimanju vlagateljev. In to ne glede na to, ali se je dejanska vrednost podjetja kaj spremenila ali ne. V kolikor je zanimanje močno, potem cena zraste. V kolikor ga ni, cena pade.

Kako je bilo v primeru podjetja CDE Nove tehnologije je sicer težko reči, saj je javnost zmedena zaradi poenostavljanja dejstva, do so tekoči lastniki vplačevali po nizki vrednosti, medtem ko so zunanji kupci plačevali po visoki vrednosti. Ta relacija mnogim ne gre v glavo.

Kar se tiče številk pa je očitno, da Vzajemna ni naredila slabega posla, v kolikor bo podjetje še naprej dosegalo podobne dobičke:

CDE Nove tehnologije je imelo v letu 2004 dobrih 64 milijonov tolarjev dobička, v letu 2003 pa slabih 60 milijonov tolarjev dobička (22% marža). Če bi podjetje ovrednotili na podlagi dobička ter splošnega kazalnika PE, ki ga ima borzni trg na Ljubljanski borzi vrednosntih papirjev (okoli 17,5) potem bi dobili okvirno vrednost podjetja v višini 1120 milijonov tolarjev. Vzajemna je za 65% delež omenjenega podjetja plačala 308 milijonov tolarjev, kar pomeni, da so ga ocenili na 473 milijonov tolarjev. Ali z drugimi besedami, njihova naložba prinaša 41,6 milijonov dobička na vložek 308 milijonov tolarjev. To je več kot 13 odstotni donos.

Sicer je pravi razsodnik samo čas, ki pokaže ali je bila naložba utemeljena ali ne. In tako bo tudi čas pokazal ali sta državna sklada poceni prodajala Mercator ali ne...

14,4 MILIJARD TOLARJEV ZA NAJVEČJI DZU

Z današnjo objavo sklica skupščine smo lahko videli, koliko so KD-jevi revizorji ovrednotili KD Investments. Na skoraj 14,4 milijarde tolarjev. Omenjena številka je na prvi pogled visoka, toda podrobnejši pregled ameriških družb za upravljanje razkrije sledeče:

• PE ameriške industrije upravljanja premoženja znaša 22,2. Če bi s tem ovrednotili KD Investments, bi dobili skoraj 18 milijard tolarjev (lanskoletni dobiček) oziroma 16,8 milijard tolarjev (letošnji polletni dobiček).

• P/B ameriške industrije upravljanja premoženja znaša 7,2. Če bi s tem ovrednotili KD Investments, bi dobili dobrih 7,9 milijard tolarjev (lanskoletni kapital) oziroma 6 milijard tolarjev(letošnji polletni podatki).

• ROE ameriške industrije upravljanja premoženja znaša 17%. Če bi s tem ovrednotili KD Investments, bi dobili dobrih 4,7 milijarde tolarjev (lanskoletni dobiček) oziroma 4,4 milijarde tolarjev (letošnji polletni dobiček).

Kako bodo delničarji KD holdinga omenjeno ocenitev sprejeli je odprto vprašanje, dejstvo pa je, da je nerazumljivo zakaj so delež KD Groupa ovrednotili bolje kot deleže drugih lastnikov KD Investmentsa. Preračun pokaže, da en odstotek KD Investmentsa družbenika KD Group znaša 143.949.357,14 tolarja, medtem ko en odstotek KD Investmentsa drugih družbenikov znaša 143.949,350,00 tolarjev. Od kje ta razlika?

Sicer pa pogled na današnjo vrednost KD Holdinga razkriva, da je KD Investments vreden že dobrih 16 milijard. Tečaj KD Holdinga je porastel za okoli 13% napram tečaju, ki so ga določili za "poplačilo" stvarnega vložka...

ISTRABENZ KOT DOLGOROČNI VLAGATELJ

V petkovem sporočilu za javnost se je Istrabenz pri Mercatorju opredelil kot dolgoročni finančni investitor. Pri omenjeni opredelitvi stopita v ospredje dve besedi: dolgoročni ter finančni.

Če je Istrabenz resnično dolgoročni investitor, potem je zanimivo, da sama pogodba vsebuje prevzemno klavzulo le do konca leta 2006. Sama opredelitev kot finančnega investitorja pa na nek način razkriva, da je Istrabenzu mar samo zaslužek. To je bistvo finančnih vlagateljev. Maksimizirati svoje naložbe ob sprejemljivem tveganju.

Obe besedni opredelitvi gresta zelo težko skupaj - lahko se vprašamo, kaj bi storil Istrabenz, v kolikor bi 2. januarja 2007 angleški Tesco podal prevzemno ponudbo za Mercator po recimo 60.000 tolarjev za delnico.

Sicer pa bi lahko v svojem sporočilu za javnost konkretno napisali, zakaj vstopajo v Mercator dolgoročno: Ali gre tukaj za morebitno približevanje Petrolu preko partnerske pogodbe, ki sta jo sklenila Mercator in Petrol lansko leto? Ali je potrebno iskati motive v DrogiKolinski? Ali pa v morebitnih prihrankih, če bi posamezne sklope poslovanja outsourcal kot so na primer distribucija? Ali bodo aktivneje posegali v poslovanje Mercatorja?

FRANCOSKA LOGIKA

V FT piše, da je francoski finančni minister v boju proti visokim cenam naftnih derivatov namignil, da lahko Francija uvede enkratni davek, ki bi dodatno obdavčil naftna podjetja. Temu se še lahko izognejo v kolikor bi znižali ceno goriv in povečali investicije v obnovljivo energijo.

Omenjene poteze so vsekakor znak, da se na trgu poleg potrošniških zahtev pojavljajo tudi dovolj močni politični pritiski, ki bodo energetike prisilili k postopnem uveljavljanju alternativnih energij. Ali to pomeni, da bomo kmalu zaznali vrh cen naftnih derivatov?

VIATOR&VEKTOR: ALI JE VREDNO?

Viator&Vektor je z nakupom družbe Transport, ki je del šibeniške Tvornice lakih materiala (TLM) stopil na mino. Ali je bilo to predvidljivo ali ne je težko reči, dejstvo pa je, da je "mali" upor šibeniških podizvajalcev (prevoznikov) povzročil izredno velike posledice, ki so pripeljale do tega, da se sedaj s tem problemom ukvarja celo hrvaška vlada. Ves ta razplet daje slabo luč na Viator&Vektor in to kljub temu, da Viator&Vektor pri tem ni imelo oziroma nima prav nobenih slabih namenov. Z odklonitvijo predloga o sporazumni prekinitvi sklenjene pogodbe pa se seveda postavlja vprašanje ali je ta korak smiselen?

Ali je TLM transport edina pot, da si Viator&Vektor ob kupnini dobrih 50 milijonov tolarjev ter napovedanem investiranju 2 milijonov evrov vzpostavi Transportno - logistični center Južna Hrvaška? Po mojem ne. Preučitev zanimivih lokacij v okolici Zadra ali pa južno od Šibenika bi mogoče navrgla nekaj rešitev...

Viator&Vektor se sicer nahaja v dobri pogajalski poziciji (pogodba je namreč veljavna). To lahko izkoristil tudi tako, da bi pogodbo ob ustrezni odškodnini ali pa ob ustreznem nadomestnem deležu v drugem sorodnem podjetju prekinil. Ob vsem tem pa je seveda potrebno paziti na to, da si ne zaprejo vseh vrat na Hrvaškem, saj so očitno južni trgi za slovenske špediterje zelo zanimivi.

"BILA JE TIPIČNA PORTFELJSKA NALOŽBA"

...je bil komentar predsednika uprave KAD-a Tomaža Toplaka glede prodaje Mercatorja. Sama klasifikacija te trditve potrdi sume, da ni šlo samo za umik države iz gospodarstva. Če bi KAD dejansko sledil vlogi portfeljskega vlagatelja potem bi sedaj in v preteklosti zaznali aktivnejše zbiranje ponudb v smislu javnih dražb, aktivnejše nastopanje na skupščinah (predvsem z nasprotnimi predlogi ter višjimi dividendami) ter hitrejšo menjavo portfelja.

Žal je klasifikacija KAD-a kot portfeljskega vlagatelja samo metanje peska v oči, kot tudi mogoče napačno razumevanje funkcije KAD-a s strani vodilnih - portfeljski vlagatelj pri dobri ceni proda vse naložbe. Ali je to tudi cilj KAD-a? Ali je KAD-u interes maksimizacija vrednosti portfelja ob izbranem tveganju, kot je to interes vsakega portfeljskega vlagatelja?

Vprašanj je resnično veliko, konkretnih odgovor pa zelo malo. Ali ni bolje, da bi KAD imel dobro definiran cilj (še sedaj se ne ve ali gre tukaj tudi za komponento ohranjanje nacionalnega interesa), saj bi tako lažje napisali/izvajali strategijo? Do takrat pa je kot v Alici v čudežni deželi vsaka pot prava...

KDO POTREBUJE POKOJNINO?

Je moj prvi pomislek ob predstavitvi reforme Jožeta P. Damijana, ki govori o zviševanju delovne dobe do 70.leta. Reforma je vsekakor dobra za razmislek in prinaša tisto svežino predloga, o katerem do sedaj nismo razmišljali. Hkrati pa mi vsebina reforme odpira misel ali sploh potrebujemo sistem pokojnin, ki bi jih zagotavljal ZPIZ. Ob pričakovani življenski dobi 76,2 let bi potrebovali le toliko prihrankov, da bi pokrili omenjeno obdobje šestih let, ko bi bili upokojenci.

Ob tem se seveda sprašujem ali ni boljši in cenejši način državljane izobraziti o varčevanju za pokojnine ter jih pripraviti k temu, da bi namesto socialnih prispevkov, ki se namenijo ZPIZ-u, ta denar usmerili v ustrezne naložbe (v mladih letih v delniške sklade, v srednjih letih v mešane in pred pokojem v obvezniške ter denarne sklade). Logika bi nam morala narekovati, da je skoraj nesmiselno plačevati 50 let, da bi nato dobivali 6 šest let skupaj z jamranjem ZPIZ-a, da moramo še posebej varčevati, ker bodo pokojnine v prihodnosti itak (pre)majhne.

Če vzamemo eno povprečno bruto plačo 170.000 tolarjev, iz katere "dobimo" ven okoli 117.000 tolarjev neto ter ob tem plačamo 26.350 tolarjev ZPIZ-u lahko ugotovimo, da bi v 50 . letih plačali okoli 16 milijonov tolarjev (ob predpostavki, da je plača kot tudi prispevek nespremenjena). Mislim, da imamo v Sloveniji dovolj sposobnih finančnih strokovnjakov, da bi tak vložek v tem času oplemenitili na takšen nivo, da bi lahko posameznik preživel pokoj kot kralj...

Iz tega sledi še malenkostno bolj agresivna ideja in sicer, da lahko medgeneracijsko pogodbo kar ukinemo. Še posebej zato, ker dandanašnja rodnost kaže, da trenutna delovna sila ne more računati na prihodnje podpiranje s strani današnjih novorojenčkov. Le-teh je namreč že v osnovi premalo, kar kaže tudi trend razmerja med zavarovanci in upokojenci:

Razmerje med zavarovanci in upokojenci (povprečno število v letu)

leto	zavarovanec : upokojenec	zavarovanec : upokojenec
2004	1000 : 644	1:1,5
2003	1000 : 638	1:1,6
2002	1000 : 626	1:1,6
2001	1000 : 605	1:1,7
2000	1000 : 598	1:1,7
1999	1000 : 595	1:1,7
1998	1000 : 620	1:1,7
1990	1000 : 434	1:2,3
1984	1000 : 331	1:3,0

NOV TRIK KD HOLDINGA?

Po neuspelem poskusu pripojitve KD Groupa h KD Holdingu smo prejšnji teden lahko zasledili, da vodilni na KD Holdingu sedaj razmišljajo o povečanju osnovnega kapitala družbe s stvarnimi vložki. Seveda se s tem takoj pojavi vprašanje, kako bodo ocenili te stvarne vložke in če bodo ti stvarni vložki delnice KD Groupa po kakšni ceni jih bodo ovrednotili.

En način ovrednotenja je seveda tržna cena. Toda zaradi slabe likvidnosti in majhne razpršenosti lastništva lahko pri KD Groupu pride do manipulacije. Z drugimi besedami, pri KD Groupu se da lažje oblikovati ter vzdrževati želen nivo delnice, kar kaže tudi graf gibanja tečaja delnic KD Groupa (vir: Ljubljanska borza), kjer so spremembe tečaja zelo sunkovite:

Drugi način je knjigovodska vrednost. Tukaj se problemi pojavijo predvsem pri naložbah KD Holdinga, saj je v njegovem portfelju kar nekaj naložb, ki so knjižene po nakupnih cenah, medtem ko so tržne cene bistveno višje. Zato knjigovodska vrednost ne odseva prave vrednosti.

Tretji način pa je pošteno ovrednotenje, ki bi ga moral opraviti neodvisen strokovnjak oziroma inštitucija. Ali bo do tega prišlo je težko reči, dejstvo pa je, da se je s tem problemom potrebno ukvarjati še pred izvedbo skupščine...

SPRENEVEDANJE POLITIKOV

Prav zanimivo je spremljati izjave raznih politikov o prodaji Mercatorja Laškemu in Istrabenzu: Vizjak je "pozdravil" umik države iz gospodarstva, medtem ko so poslanci SD ostro napadli način prodaje. K slednjemu mnenju se je pridružila tudi stroka, Janković ter več ali manj vsi, ki neodvisno spremljajo razvoj slovenskega kapitalskega trga. Prav o tem so govorili tudi na Trenjih, kjer pa ni prišlo do kakšnih otipljivih zaključkov, ampak samo do balinanja s skromnimi pojasnili ter replikami.

Sam način prodaje je v vsej zgodbi ena izmed največjih napak (poleg končnega kupca), saj sem prepričan, da bi se v Sloveniji našla še kakšna finančna skupina, ki bi bila sposobna kupiti delež KAD-a in SOD-a v Mercatorju, če bi le vedela, da je se državnima skladoma tako mudi.

Torej če povzamem, gre le za staro novo sprenevedanje politikov, ki se kaže v obljubah enega (npr. o transparentnosti prodaje s strani KADa in SODa kot je opredeljeno v koalicijski pogodbi) ter realizaciji drugega. Za vlagatelja to pomeni samo, da mora slovenskemu poslovnemu okolju pripisati večjo stopnjo tveganja oziroma pozabiti na tisto staro motivacijo o kupovanju slovenskih delnic, da bo nekoč prevzem.

PREHRAMBENA INDUSTRIJA

Danes sem bil na konferenci o kapitalskem trgu na Hrvaškem, Srbiji ter BIH, ki jo je pripravila hrvaška borzna hiša FIMA. Poleg same predstavitve borznih trgov ter nekaterih makroekonomskih podatkov, so bili na konferenci tudi kratki inserti, ki so jih pripravila nekatera podjetja. Le-ti so bili v stilu roadshow-ov, kjer si na hitro izvedel najpomembnejše in seveda najlepše stvari o podjetju.

Eno izmed teh podjetij je bila tudi Podravka, ki jo je predstavila ga. Lidija Kljajic, odgovorna oseba za odnose za vlagatelje. Sama predstavitev je bila opravljena v lepi luči, žal pa so nekateri podatki nakazali, da se prehrambena industrija nahaja v zelo težkem položaju. Najlepše se to vidi preko primerjave porasta stroškov, ki so jih namenili za marketing (le-ti so se povečali za 15% v letošnjem prvem polletju glede na lanskoletnega ) in porasta prodaje (prodaja je v istem obdobju porasla za 1%). Če posplošim, lahko rečem, da so z močnejšim marketingom uspeli ohranjati nivo prodaje. Kam to pelje si lahko le predstavljam...posebej pa zato, ker je gospa v svoji predstavitvi nanizala nekaj iztočnic, kako se bodo spoprijemali na prihajajoče izzive v branži (povečana moč trgovcev, privatne znamke, vstop diskontnih trgovcev, konsolidacija):

• zmanjševanje stroškov prodaje in distribucije (govorila je o tem, kako naj bi tovoranjaki istočasno prevažali različne produkte - tukaj sem se spomnil na Pivovarno Laško in na situacijo v Sloveniji, kjer je še vedno zaznati, da se steklenice Uniona, Fructala, Laškega ter Radenske še zmeraj prevažajo na posameznih ter ne skupnih tovoranjakih - toliko o izkoriščenih sinergijah...),
• povezava s strateškimi partnerji (in to ne toliko z lokalnimi ampak svetovnimi kot so Nestle in Unilever),
  
• konsolidacija prodajnikov.

No, kljub težkemu položaju je očitno, da se na Podravki trudijo. Vsaj s spletnimi stranmi, kjer lahko najdemo tudi tehnično analizo njihove delnice, kar je zelo redek pojav...