VARČEVANJE IN LETO 2006

Glede na hitrejšo rast bančnih vlog kot lani lahko predvidevamo, da je ta dinamika povezana s samim borznim dogajanjem. Seveda se pojavlja zanimivo vprašanje, kakšno bo borzno leto 2006, saj bomo zaznali kar nekaj sprememb:

- pospešeni, transparentnejši umik države iz gospodarstva,
- prvi učinki reform (če ne drugega, vsaj v delu nižjih stroškov plač),
- poročanje po mednarodnih računovodskih standardih s strani nekaterih podjetjih,
- spremenjeni davčni okvir za kapitalske dobičke...

Omenjene spremembe bodo povečini pozitivno vplivale, zato je verjetno, da bo smer gibanja tečajev pozitivna...

VINDIJA IN PTIČJA GRIPA

Še enkrat tisto o psihologiji potrošnikov: pred objavo, da gre za nevarni virus H5N1, so Hrvati normalno kupovali izdelke Vindija, nato pa se je situacija zelo spremenila.

Glede na logični razplet je zanimivo, zakaj naša perutninska podjetja ne stopijo v proaktivno oglaševanje in začnejo malo več informirati svoje potrošnike o možnosti prenašanja virusa preko njihovih izdelkov na človeka. Če se bo namreč omenjeni virus pojavil v Sloveniji, bo prepričevanje potrošnikov težje...

TUDI NEMCI

razmišljajo o dvigu praga za upokojitev na 67 let. V bistvu predlagajo stimulacijo za delo po 65. letu, kar spominja na našo reformo. Izstopajoča razlika obeh napovedanih reform je v tem, da bi se Nemci lahko pri 65. letih upokojili, v kolikor bi v pokojninski sistem plačali določen znesek.

Omenjeni predlog je za nižje sloje neprijazen. Ob visokem znesku, ki bo ločeval kdo se sme upokojiti in kdo mora še delati, bodo zaposleni z nižjimi prispevki v pokojninski sistem na slabšem.

Je pa tudi v Nemčiji to občutljiva tema, kar kaže tudi na morebitno postopno vpeljavo (od 2011 naprej)...

PETROL

Politično kadrovanje ustvarja negotovost, ki se pri investicijskih odločitvah navsezadnje odraža v večjem zahtevanem donosu. Tako bi si lahko razložili tudi pasivnost gibanja tečaja delnic Petrola, ki se je v starih dobrih časih gibal skupaj s Krko, dandanes pa je med njima precejšnja razlika...

Sicer pa argument predsednika uprave, da odstopa zato, ker je to najbolje v korist družbe, ni najbolj prepričljiv. Zakaj ni razkril, kaj točno se je v resnici dogajalo? Mali delničarji so zato še zmeraj v neugodnem položaju, saj o raznih političnih vplivih na vodenje Petrola lahko le špekulirajo...

Kljub temu pa se lahko spomnimo tistega splošnega pravila, da je dobro kupovati takrat, ko nihče noče kupovati...

LOGISTIČNI POSPEŠEK

Čaka Luko Koper ter njene poslovne partnerje. Z imenovanjem novega predsednika uprave, ki je do sedaj vodil Fersped, je Luka Koper pred novim zagonom, ki lahko pomeni tudi hitrejše povezovanje z Intereuropo ter navsezadnje tudi s Holdingom SŽ. Le-ta je največji lastnik Ferspeda, zato je pričakovati, da bo sodelovanje Luke Koper s Holdingom SŽ še boljše, saj se računa na dobre odnose, ki jih ima novi predsednik uprave s Holdingom SŽ.

Sicer pa imajo po vsej verjetnosti veliko vprašanj v Intereuropi, kjer po zamenjavi nadzornikov, še zmeraj visi senca nedorečene usode, ki bi jo lahko prinesla Luka Koper. Novi predsednik uprave bo vsekakor namenil Intereuropi več pozornosti, če ne drugega zato, ker prihaja iz iste branže in bo vedel, kam pogledati...

S tem znanjem pa bi lahko sprožil tudi agresivnejšo konsolidacijo tako na slovenskem trgu kot tudi na preostalih trgih bivše Jugoslavije, kjer v zadnjem času beremo samo o aktivnosti Viator&Vektorja...

OBNOVLJIVA ENERGIJA

Z visokimi cenami naftnih derivatov se je pozornost vlagateljev usmerila v alternativne vire energije, kar so z novimi, "energy" skladi izkoristili tudi domači upravljavci vzajemnih skladov. Pri tem pa niso edini, saj je danes začel na nemški borzi kotirati certifikat, ki se nanaša na indeks ERIX (European Renewable Energy Index).

Indeks ne vključuje podjetja, ki se ukvarjajo z nuklearno energijo, temveč samo s solarno, vetrno, vodno, biomaso ter geotermično energijo. V indeks so vključena evropska podjetja, kar daje seveda omejeno razpršenost. Ta problem lahko delno rešimo z ameriškim ETF skladom PowerShares Wilder Clean Energy, ki kotira pod oznako PBW na ameriški borzi AMEX.

Alternativni viri so prihodnost, toda v primeru nadaljevanja postopnega padanja cen naftnih derivatov, se bo pozornost vlagateljev v energetska podjetja nekoliko zmanjšala, s tem pa kratkoročno tudi tečaji delnic...

PTIČJA GRIPA - HRVAŠKA

Glede na to, da so jo locirali v okolici jezera Grudnjak v Zdencu na jugovzhodu Virovitičke - Podravske županije bo zanimivo opazovati tako širjenje gripe kot tudi reakcijo prebivalcev v relaciji domačih prehrambenih izdelkov (od perutnine pa do vseh drugih izdelkov, ki izhajajo iz živali, ki "tavajo" po pašnikih). Mogoče utegne ta gripa vplivati tudi na prodajo drugih, neperutninskih izdelkov. Od omenjenega kraja na primer ni daleč mesto Veliki Zdenci, kjer je doma Zdenka, prehrabmena industrija, ki nam je znana predvsem po topljenih sirih...

MEDIKA

Najava največje hrvaške veledrogerije Medike, da se bodo njene delnice uvrstile v prvo kotacijo na Zagrebški borzi je vsekakor pohvale vreden korak, še bolj zanimiva pa je namera, da bodo zaradi visokega enotnega tečaja, ki ga sedaj dosegajo (okoli 250.000 tolarjev) naredili delitev delnic.

Omenjeni korak, bolj poznan kot stock split, bo omogočil manjšim delničarjem lažjo participacijo v uspehu družbe, izkušnje dosedanjih delitev pa kažejo, da se tečaj delnic zaradi večjega povpraševanja poveča hkrati pa se okrepi likvidnost delnic.

Slovenska podjetja z omenjeno delitvijo delnic nimajo veliko izkušenj. Povečini so bile to zakonske prilagoditve pidov oziroma idov, medtem ko pri podjetjih z absolutno najvišjim tečajem delnic zaenkrat še ni opaziti takih razmišljanj. Mogoče pa bi lahko bil čas za Lesnino (tečaj pri 270.000 tolarjih), Helios (tečaj pri 204.000 tolarjih), Salus (tečaj pri 126.000 tolarjih), KD group (tečaj pri 120.000 tolarjih), Etro 33 (tečaj pri 99.000 tolarjih) ter Krko (tečaj pri 97.000 tolarjih), da začnejo razmišljati tudi v tej smeri...

MEGA ZADETEK

Nismo davčna oaza, lahko pa postanemo igralniška oaza. To je občutek po napovedi o gradnji nove, super velike igralnice s strani slovenskega Hita ter ameriškega Harrah's-a. Omenjena gradnja je po dolgem času konkretna napoved večje greenfield investicije v Slovenijo, ki nas bo izstrelila nazaj na radarje vseh potencialnih vlagateljev, ki razmišljajo o širitvi v srednjo oziroma vzhodno Evropo.

Projekt bo pritegnil mnogo pozornosti, ki jo je smiselno izkoristiti: vlada bi lahko poleg približajočega sprejema eura ter napovedanih gospodarskih reform tako veliko greenfield investicijo uporabila kot dober argument pri trženju Slovenije, kot dežele odprte za nove priložnosti. Seveda bi morali ob tem pustiti ob strani pretekle izkušnje...

Sicer pa bo napovedani projekt preizkušnja tako za domačo infrastrukturo kot tudi za vse zaposlene v spremljajočih branžah. In katera podjetja si poleg investitorjev lahko od tega posla obetajo veliko: v prvi vrsti gradbena podjetja, nato pa celoten turističen sektor...

PERUTNINA PTUJ

Je eno izmed podjetij, ki jih lahko aktualna ptičja gripa precej prizadane. In sicer tako iz vidika potrošnje kot tudi iz vidika okužbe perutnine. Pri sami potrošnji gre seveda za psihologijo kupcev, ki se bodo že iz previdnosti odrekli perutnini, medtem ko je nevarnost okužbe perutnine predvsemv tem, da se virus širi s ptice na ptico tudi po zraku z vdihovanjem.

V kolikor bi delnice Perutnine Ptuj kotirale na borzi, bi se po vsej verjetnosti morebitna nevarnost odrazila tudi na tečaju delnic (mogoče se to že pozna pri odkupu s strani borznih hiš). Seveda pa ptičja gripa ne predstavlja samo nevarnosti. Za nekatera podjetja je to tudi priložnost. Pa čeprav mogoče samo psihološka: švicarskemu podjetju Roche, ki izdeluje aktualno zdravilo Tamiflu, je v zadnjih treh mesecih tečaj porasel za dobrih 13 odstotkov.

REFCO ŠKANDAL

Saj ni res, pa je. V to kategorijo bi lahko uvrstili zadnji finančni škandal, ki je ponovno dokazal, da kreativnosti računovodstva ni meja. Pri borzno posredniški hiši Refco, ki je specializirana za trgovanje z izvedenimi vrednostnimi papirji, je slaba dva meseca po izpeljavi javne prodaje delnic prišlo v javnost, da je direktor družbe "skril" za 430 milijonov dolarjev slabih dolgov in s tem olepšal bilanco stanja.

Odziv nadzornih organov je bil hiter, saj je nekaj dni po objavi sledila hitra aretacija direktorja (že izpuščen po plačilu varščine 50mio$), hkrati pa so s polno paro začele delati nekatere odvetniške pisarne, ki že zbirajo pooblastila s strani delničarjev ter lastnikov obevznic za ustrezne litigacijske ukrepe. Seveda pa delničarji ter imetniki obveznic niso edina skupina zavedenih. Sem spadajo tudi poslovni partnerji, ki jih je doletela vrsta različnih problemov.

Eden izmed teh je izpostavljenost do omenjene borzne hiše. Zaenkrat veliko podatkov še ni bilo razkritih, prvi pa kažejo, da nas čakajo zanimiva presenečenja: avstrijska banka BAWAG je razkrila, da je izpostavljena za dobrih 500mio$.

Aktualno vprašanje je seveda ali bo v skupini prizadetih poslovnih partnerjev tudi kakšna domača finančna institucija...

KEKSI IZ SRBIJE

V minulih dneh sem obiskal Srbijo in v sklopu lokalne borzne hiše Fima tudi nekaj podjetij, ki so se predstavila (Alfaplam, Tigar ter nekatera druga). Poleg tega sem nekaj časa porabil tudi za pregled trgovinskih polic C Marketa, kjer sem pozornost namenil lokalnim proizvodom. Predvsem keksom, ki prihajajo iz tovarn Banini Kikinda ter Jaffa Fabrika biskvita Crvenka.

Pri Baninijevih izdelkih sem kot zanimivost zasledil čajno pecivo Domaćica, ki je zelo podobno Kraševi različici čajnega peciva Domačica. Slednjega prodaja tudi Mercator, zato sem pomislil, da bi lahko Mercator pod svojo blagovno znamko prodajal srbske izdelke in si tako morebiti izboljšal svojo pogajalsko moč tudi v Srbiji kot tudi celotno maržo, saj so keksi v Srbiji bistveno cenejši kot pri nas.

Na primer biskvitni kolači s prelivom Munchmallow, ki se pojavljajo v različici jagoda ali pa v klasični različici, stanejo manj kot 100 tolarjev...

PETROL

Sprejeta sprememba časovnega okvirja modela izračunavanja cene naftnih derivatov je v tem trenutku voda na mlin Petrolu. V zadnjih dneh je namreč cena nafte nekoliko upadla, hkrati pa se trenutno ne pričakuje presenečenja, ki bi na hitro pognala vrednost nafte navzgor.

Tako bo lahko Petrol tekoče kupoval po nižnji ceni, medtem ko bo naslednja dva tedna prodajal po ceni, ki se je določila, ko je bila nafta še višja. Upravičeno lahko predvidevamo, da bo njegov zaslužek v tem obdobju nadpovprečen.

KRKA

Strateškega partnerja ne bodo iskali. Ali jih bo mogoče poiskal sam? Vprašanje je seveda aktualno, posebej če ga povežemo z zadnjimi nakupi tujih investicijskih skladov. Le-ti so na nek način skladni z razmišljanjem o kotaciji na tuji borzi, zato bi bilo zanimivo razkritje ali se že kaj dela na tem projektu in če že imajomogoče izbrano depozitarno banko.

Če predpostavimo, da bosta državna sklada v naslednjih treh letih v določeni meri "zapustila" Krko (SOD popolnoma, KAD pa odvisno od njihove nove investicijske politike), ter da ti loti ne bodo šli strateškemu lastniku, potem projekt tuje kotacije dobi zelo trdno podlago. Seveda pa je vprašanje, kako jo bodo ocenili tuji vlagatelji...

Primer iz sosedne Hrvaške razkriva, da so delnice Plive pogosto cenejše v Londonu kot pa v Zagrebu:
Seveda pa Krka ni v takem položaju kot Pliva. Morebitno kotacijo v tujini bi morala Krka izkoristiti predvsem za izdajo svežih delnic, kapital pa nameniti za nakupovanje tujih sorodnih podjetij. Na primer Hemofarm, ki ima v svoji delniški strukturi tudi slovenske finančne lastnike, ki bi jih po dobri ceni po vsej verjetnosti le prepričali...

PREDSTAVITEV REFORM

Odzivi na objavljene predloge reform so zelo različni. Pa čeprav se nas večina zaveda, da je trenutno stanje slabo in da če se želimo premakniti, moramo nekaj spremeniti. Zato te reforme. Ta logika je premalo poudarjena, saj drugače mediji ter raznovrstni nasprotniki ne bi takoj izpostavljali negativnih posledic....in ustvarjali splošno sliko, da so reforme zanič.

Tukaj je vlada naredila napako - predstavitev reform bi moral prevzeti strokovnjak za komuniciranje in ne v tolikšni meri avtorji, ki sodeč po dosedanjih zagovorih delujejo premalo zavzetno. In to kljub temu, da je vsebina predlaganih reform logična: da se nekam premaknemo, moramo nekaj za to tudi narediti. Tudi v finančnem svetu je podobno: za boljši donos je pač potrebno več tvegati...

Tako pa razno razni nasprotniki reform že počasi nabirajo točke s populističnimi izračuni ter ocenami, ki ponavadi upoštevajo samo eno stran reform...

NEPREMIČNINE IN REFORME

Objavljen sklop predlaganih reform vsebuje tudi obdavčitev nepremičnin. Ocena potencialnih davkov se giblje okoli 30 milijard letno, kar pomeni, da bodo morali sedanji lastniki mnogih stanovanj seči globje v žep.

To bi lahko imelo vpliv na prodajno dinamiko stanovanj, posebej če bo zakon uspel obdavčiti neracionalno alokacijo prihrankov. S tem bi zakon spodbujal posameznike, ki živijo sami v zelo velikem stanovanju, da se preselijo v manjša stanovanja...

Ker bo omenjena reforma marsikateremu lastniku večih stanovanj stopila direktno na žulj, lahko pričakujemo konkretna nasprotovanja za uvedbo omenjene reforme...

ZAUPATI SKUPINI NFD?

Napovedan prevzem Saturnus Embalaže je marsikateremu delničarju privabil nasmeh na lica, toda nasmeh je trajal vse do razkritja prevzemne cene. Hiter pregled stabilnosti ter dobičkonosnosti poslovanja razkrije, da bi rad prevzemnik prišel do podjetja poceni.

Zakaj tako z nizko prevzemno ceno? Po vsej verjetnosti si prevzemnik pušča maneverski prostor za nadaljnja pogajanja s preostalimi delničarji (državna sklada, KD ter mali vlagatelji), ki še niso prodali. V takem položaju lahko sklenejo win-win kombinacijo, saj lahko državni skladi tako kot pri Leku s pogajanji iztržijo novo, višjo ceno. V stilu da bo koza cela in volk sit...

Seveda pa se ob tem vprašamo, kako je s prvotnimi prodajalci. Predvsem s holdingom NFD. Kakšno računico so imeli, da so Avstrijcem prodali po takšni ceni? Namreč pogled na Ljubljansko borzo vrednostnih papirjev razkrije, da je primerjalna cena po povprečnem knjigovodskem multiplikatorju bistveno višja. Celo knjigovodska vrednost delnice je višja.

Kako naj mali vlagatelji zaupajo skupini Nacionalna finančna družba, ki med drugim upravlja tudi vzajemne sklade, če ob prodajah pomembnih deležev uspešnih podjetij prihaja do tako nelogičnih oziroma nerazumljivih potez?

REKORDNI ODLIV

v višini dobre milijarde tolarjev iz vzajemnih skladov v minulem mesecu potrjuje trend realokacije prihrankov domačih vlagateljev: iz domačega trga na tuje trge. Kljub temu, da je tolikšen odliv največji doslej, trend realokacije domačih prihrankov potrjujejo tudi druga znamenja: povečano zanimanje za vzajemne sklade z investicijsko politiko, ki je usmerjena na tuje trge, ter prihod novih vzajemnih skladov, ki s svojo investicijsko politiko niso usmerjeni na slovenski kapitalski trg.

Omenjena realokacija je odziv vlagateljev na pasivno stanje na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev: vlagatelji na žalost še zmeraj izbirajo vzajemne sklade predvsem po kriteriju tekoče donosnosti in sicer po pravilu največ zanimanja za vzajemni sklad, ki je v danem trenutku najboljši.

Sicer pa je tolikšen odliv iz vzajemnih skladov, kot smo ga zaznali v minulih dneh, povzročila napoved sprememb davčne zakonodaje. Omenjene spremembe lahko označimo kot pospeševalec realokacijskega trenda, ki ima med drugim tudi delni vpliv na tečaje domačih delnic. Sam vpliv bi lahko bil bistveno večji, če ne bi v zadnjih tednih zaznali povečan interes tujih vlagateljev po delnicah Krke in Mercatorja...

MESEC VARČEVANJA

O tem se govori predvsem oktobra. Oglasi razkrijejo, da so družbe za upravljanje z vzajemnimi skladi ter zavarovalnice z naložbenim zavarovanjem trenutno najaktualnejša izbira. Zanimivo je, da zavarovalnice naložbenega zavarovanja niti ne oglašujejo tako močno, saj samo "vsebino" oglašujejo že družbe za upravljanje. Zato zavarovalnim agentom ostane relativno enostavno delo, kar se kaže tudi v samih rezultatih, ki jih lahko razberemo iz Statističnega zavarovalniškega biltena 2005:

• Konec leta 2004 je bilo skoraj 90.000 polic življenjskega zavarovanja, vezanih na enote investicijskih skladov (navadnih skladov) oziroma dobrih 267.000 polic življenjskega zavarovanja, vezanih na pokojninske sklade.

• Zavarovalnice so preko omenjenih polic v letu 2004 obračunale 40,6 milijard tolarjev premij (od tega 13,6 milijarde tolarjev na police vezane na navadne sklade ter 27 milijard tolarjev vezane na pokojninske sklade).

Če pri tem primerjamo neto prilive v slovenske vzajemne sklade v istem obdobju (slabih 82 milijard tolarjev), lahko ugotovimo, da življenjska zavarovanja z naložbenim tveganjem postajajo vse pogostejša izbira. Kljub temu, pa je znesek prihrankov v vzajemnih skladih še zmeraj zelo oddaljen od zneska prihrankov, ki se nahajajo v bančnih depozitih. Med vzroke bi lahko šteli tudi več kot dvakrat manjša vplačila v vzajemne sklade kot preteklo leto v istem obdobju...