ZAUPATI SKUPINI NFD?

Napovedan prevzem Saturnus Embalaže je marsikateremu delničarju privabil nasmeh na lica, toda nasmeh je trajal vse do razkritja prevzemne cene. Hiter pregled stabilnosti ter dobičkonosnosti poslovanja razkrije, da bi rad prevzemnik prišel do podjetja poceni.

Zakaj tako z nizko prevzemno ceno? Po vsej verjetnosti si prevzemnik pušča maneverski prostor za nadaljnja pogajanja s preostalimi delničarji (državna sklada, KD ter mali vlagatelji), ki še niso prodali. V takem položaju lahko sklenejo win-win kombinacijo, saj lahko državni skladi tako kot pri Leku s pogajanji iztržijo novo, višjo ceno. V stilu da bo koza cela in volk sit...

Seveda pa se ob tem vprašamo, kako je s prvotnimi prodajalci. Predvsem s holdingom NFD. Kakšno računico so imeli, da so Avstrijcem prodali po takšni ceni? Namreč pogled na Ljubljansko borzo vrednostnih papirjev razkrije, da je primerjalna cena po povprečnem knjigovodskem multiplikatorju bistveno višja. Celo knjigovodska vrednost delnice je višja.

Kako naj mali vlagatelji zaupajo skupini Nacionalna finančna družba, ki med drugim upravlja tudi vzajemne sklade, če ob prodajah pomembnih deležev uspešnih podjetij prihaja do tako nelogičnih oziroma nerazumljivih potez?