ENERGIJA IN ISTRABENZ

Po turizmu, DrogaKolinski ter Mercatorju je v "medijskem portfelju" Istrabenza pozornost ponovno pridobila energija. Tokrat z zmago na rapisu za nakup 20% električne energije iz Jedrske elektrarne Krško. Posel naj bi bil vreden slabih pet milijard tolarjev, odprto vprašanje pa seveda ostaja, koliko marže bo pri tem imelo skupno podjetje Istrabenza ter Gorenja.

Omenjeni posli Istrabenza bodo v določeni točki prej ko slej začeli konkretneje prispevati k bilanci Istrabenza, če ne prej naslednje leto, ko bodo po mednarodnih računovodskih standardih (po poštenih cenah) ovrednotene vse naložbe...med drugim tudi delež Petrola, ki je bil javnosti razkrit pred kratkim. Popravek bo samo v tem primeru prinesel povečanje kapitala za okoli 1,5 milijarde tolarjev...

Takrat lahko pričakujemo, da se bo nekaj teh rezultatov poznalo tudi na tečaju delnic, ki je trenutno več kot dvajset odstotkov nižje od letošnjega vrha...

PODJETNIŠKE OBVEZNICE KD HOLDINGA

KD holding je danes objavil, da je uspešno zaključil prodajo druge emisije obveznic. Vlagatelji so kupovali po ceni 96,55%, kar pomeni letno donosnost do dospetja 5,29%.

Zanimivo je, da vlagatelji, ki so naklonjeni bolj varnim naložbam zanemarjajo prednostne delnice istega izdajatelja. Le-te prinašajo najmanj 400 tolarjev dividende na delnico (seveda če je dobiček), kar na tečaj 5600 tolarjev predstavlja več kot 7% donosnost. Da bi delničarji prednostnih delnic dosegli isto donosnost, kot jo imajo imetniki obveznic druge emisije, bi moral tečaj prednostnih delnic porasti na 7500 tolarjev...

GORENJE IN ŽIGA DEBELJAK

"Izguba" finančnika je vsekakor šok za podjetje. Kako se bo to poznalo na tečaju delnic Gorenja kot tudi na tečaju delnic Mercatorja bomo lahko hitro videli. Odzivi javnosti namreč niso popolnoma enotni. Kakorkoli že, v slabšem položaju je Gorenje, saj predsedniku uprave Gorenja zamenjave morda ne bo uspelo najti hitro. Dejstvo je, da pravega človeka težko najdeš čez noč, čeprav so lahko v Gorenju ob prvih govoricah o morebitnem odhodu Debeljaka že začeli razmišljati v tej smeri.

PARKIRIŠČA DELNIC - PRIKRIVANJE INFORMACIJ?

V zadnjem času smo bili priča nekaterim terminskim pogodbam, ki so jih podjetja privlekla iz "naftalina". Mercator npr. lastne delnice, ki jih ima zaenkrat še "parkirane" na Zavarovalnici Triglav, Istrabenz pa delnice Petrola, ki so bile "parkirane" pri Gorenjski Banki. Seveda je za male delničarje aktualno vprašanje, zakaj teh podatkov ni bilo moč zaslediti v bilancah. Če ne drugega vsaj v izvenbilančnih evidencah...

Kdaj se bo kakšen mali delničar opogumil in vložil kakšno tožbo za namensko prikrivanje podatkov? Namreč terminska pogodba bi lahko skrivala plus ali minus, njeno razkritje pa bi lahko spremenilo investicijsko odločitev malega delničarja...

Sicer pa, koliko takih skritih diamantov nas še čaka?

SE JAPONSKI OBETA KRATKOROČNI POPRAVEK?

V današnjem trgovanju je japonski indeks NIKKEI 225 pri 14.808 indeksnih točkah ponovno dosegel najvišji vrh v zadnjih nekaj letih. Žal se trgovanje v tem območju ni zadržalo, saj je vrednost indeksa proti koncu trgovanja zdrsnila pod 14700 indeksnih točk:

Pri takem razpletu je seveda moč pričakovati, da bo v ospredje prišel kratkoročni popravek, vsaj v obliki unovčevanja delnih dobičkov. Na to opozarjajo tudi tuji upravljavci, ki svojo misel podkrepijo s starim rekom, da ko vsi začnejo o nečem govoriti, je mogoče čas za prodajo. In takšen status ima dandanes Japonska...

Torej ne glede na srednjeročno in dolgoročno zanimivost regije včasih pozitiven trend prekine tudi negativen popravek ali pa stransko gibanje, ki da pozitivnemu trendu lahko ponovna krila...

DELO EKONOMSKA NALOŽBA?

Matjaž Gantar, predsednik uprave KD Holdinga, je v Dnevniku na RTVSLO1 razkril, da pri nakupu Dela niso opravili skrbnega pregleda. Torej so ga "opazovali" od daleč in tako brez konkretnih analiz naredili oceno, da je dobrih devetintridesettisoč tolarjev ugodna cena.

Med vrsticam smo lahko razumeli, da je cena OK, ker je že Infond te delnice kupil po šestintridesettisoč tolarjev pred dvema letoma. Toda takrat je bilo dobička skoraj milijardo tolarjev letos pa ga bo okoli 600 milijonov tolarjev...

Sicer pa je nakupno ceno Gantar zanimivo razložil v kontekstu, da borzna cena nujno ne odraža prave vrednosti. Škoda, ker te filozofije ni bilo zaznati pri preteklih skupščinah KD Holdinga...

Pogled na poslovanje Dela ter panogo, v kateri se nahaja, od daleč razkrije naslednja dejstva:

• Polletni prihodki Dela so v prvem letošnjem polletju v primerjavi s prvim polletjem 2004 padli za dobra dva odstotka. Med vzroke so v Delu navedli tudi manjše prihodke iz oglaševanja...
  
• Letošnji čisti dobiček je ocenjen na 600 milijonov tolarjev. Skoraj dvajset odstotkov manj kot lansko leto. Prihodnji PE torej nad 33. Če bodo menjave na vrhu, lahko računamo še na kakšne odpravnine...
  
• V ZDA delež oglaševanja v časopisnih medijih postopoma pada. V Sloveniji se bo ob dosežku zasičenosti trga s tiskanimi mediji to zgodilo slej ko prej...če ne drugega, ko bodo podjetja vse več denarja usmerila v digitalne medije, pa tudi v alternativno oglaševanjekot na primer oglaševanje preko mobilnikov...

Ključno vprašanje je seveda kje in kako lahko novi lastnik izboljša poslovanje. KD Holding izkušnje v tiskanih medijih sicer ima, ampak niso vse najboljše (npr. Oslobođenje), prav tako pa tudi pri konkurenci ne bodo stali mirnih rok...

OBVEZNIŠKI SKLADI IN OBRESTNE MERE

Obrestne mere bodo očitno tudi v Evropi porasle. Včeraj je namreč predsednik Evropske centralne banke med vrsticami povedal, da namerava centralna banka dvigniti naslednji mesec obrestne mere. Posledično so seveda tečaji obveznic padli, kar lahko opazimo tudi na grafu gibanja vrednosti indeska nemških korporativnih obveznic:

Tudi pri nas je bilo v zadnjih dneh opaziti padec tečajev obveznic, žal pa samo gibanje ni spremljal velik obseg trgovanja, saj je slovenski obvezniški trg razen nekaterih obveznic manj likviden. Pričakujemo lahko, da vlagatelji ne bodo več kupovali dragih oziroma manj donosnih slovenskih obveznic, kar pomeni, da bi se znali tečaji obveznic v prihodnje še nekoliko pomakniti navzdol.

Sicer pa je za vlagatelje v obvezniške sklade napoved dviga obrestnih mer neugodna, saj je lahko zaradi padca vrednosti obveznic gibanje vrednosti točk skladov tudi negativno. Ali se bo to poznalo tudi na slovenskih obvezniških vzajemnih skladih bomo vsekakor videli, trenutna slika donosnosti pa razkrije, da se omenjeni skladi med seboj kar zelo razlikujejo.

VPLIV DOMAČEGA KINA

ter vse cenejših plazm se pač mora nekje poznati. V prvi vrsti v vse večjem povpraševanju po teh izdelkih, vse manjšem obisku kinematografov ter navsezadnje spremenjenih navad potrošnikov, ki namesto da si privoščijo pijačo v baru raje ostanejo doma in pogledajo en dober DVD.

Zgoraj omenjene ter podobne trende lahko izkoristimo v dodatni razpršitvi lastnega portfelja...

NAFTA

Od hurikana Katrina so naftni derivati padli iz območja 70 dolarjev za sodček pod 58 dolarjev. Padec je nekoliko ohladil inflacijske pritiske, prav tako pa tudi celotno gospodarstvo, ki je vezana na to surovino. Aktualno vprašanje, ki se trenutno pojavlja pa je seveda, kaj nam bo prinesla prihodnost.

Odgovori so na nek način zelo enostavni:

1. Angleži so napovedali zelo hladno zimo.
2. Vse več je ugibanj ali je nafte resnično dovolj.
   
3. Tehnično gledano se je negativni popravek deloma izpel.
   
4. Politiki se zaradi zadnjih padcev nafte ne oglašajo več tako močno.

Iz tega lahko sklepamo, da je pri teh nivojih nafte smiselno imeti določeno izpostavljenost tej panogi...

PRODAJALCI MERCATORJA - KJE SE VAM JE RAČUN IZŠEL?

Sedaj že odstavljeni predsednik uprave Mercatorja Zoran Jankovič je v današnjih Odmevih na RTV Slo razkril devetmesečni dobiček: okoli 9 milijard tolarjev. Celoletnega je napovedal v rangu 12 do 13 milijard tolarjev. Glede na tržno kapitalizacijo Mercatorja to pomeni PE pod 10.

Kakšno luč taka transakcija meče na upravljavce KD-ja, SOD-a ter KAD-a?

Ali bodo s kupnino raje kupovali nemški Metro, ki ima prihodnji PE skoraj 15?

Kaj naj si mislijo KD-jevi vlagatelji?


(Zadnje vprašanje je brezvezno, saj je odgovor na dlani...)

KD GLEDE MERCATORJA: NAJBOLJŠA PONUDBA ...

Ne vem zakaj v KD-ju nimajo toliko poguma, da bi karte razgrnili s pokončno držo: prodali so Mercator, ker so se pač tako zmenili. Ker imajo očitno zmenjen tudi kakšen nasproten posel.

Žalostno je namreč, da prihajajo iz take družbe populistične floskule, ki finančnim poznavalcem privabljajo nasmeh na lica, posebej če upoštevamo, da bo Mercator imel letos bistveno boljše rezultate kot preteklo leto - ni dvakrat za reči, da bo dobiček presegel 10 milijard tolarjev, kar pomeni PE pod 12.

Sicer pa bo glede na napovedane privatizacije prihodnje leto bistveno ugodneje za izstop iz slovenskih delnic kot pa letos...

AKTIVA INVEST NAS POUČUJE

kako izriniti male delničarje: sprememba nominalne delnice na visoko vrednost. V primeru Aktive Invest na milijon tolarjev...ali je naslednji korak d.o.o.?

Vsekakor poteza za čestitat - za optimiziranje lastnega premoženja v sklopu legalnih okvirjev.

Iz vidika malih delničarjev pa seveda enkratni nateg.

NISO SAMO RUSI RAZLOG ZA RAST PETROLA

Danes je bil pester dan. Petrolova delnica je na upih izstopa državnih skladov iz podjetja poletela navzgor in tako ponovno obudila misli o novem, večjem prevzemu pri nas. Za borzno dogajanje je to odlično, žal pa takih asov Ljubljanska borza nima veliko.

Sicer bi moral tečaj Petrola ne glede na pojav Rusov porasti že prej. Zakaj? Zato, ker so naftni derivati v zadnjih tednih občutno padli, Petrol pa jih skladno z novo uredbo lepo prodaja po nespremenjeni, višji ceni. Ob ugodnem nakupovanju bi moral Petrol sedaj knjižiti izstopajoče dobičke. Seveda pa je ta a model določevanja cen naftnih derivatov kot tudi višina marže, ki jo dobiva Petrol, le začasen. V prihodnje lahko pričakujemo nov model kot tudi višjo maržo. In pri višji marži bodo dobički Petrola bistveno večji.

Seveda je sedaj glavno vprašanje, ali bodo državni skladi pri umiku iz Petrola gledali rezultate za nazaj ali jih bodo opazovali za nekaj let vnaprej?

MALI DELNIČAR JANKOVIĆ

Zadnji lastniški premiki v Mercatorju so še nekoliko poslabšali pogajalsko moč predsednika uprave in če se bodo uresničile govorice o menjavi, bo predsednik uprave kmalu postal samo še mali delničar z dobrim poznavanjem poslovanja Mercatorja.

Če pustimo ob strani ali so bile dosedanje transakcije smiselne ali ne, bi lahko nauk zgodbe strnili v kontekst, da lahko podjetje z razpršeno lastniško strukturo obvladuješ z manjšim deležem. To pa ne velja za podjetja s koncentrirano lastniško strukturo. Pri Mercatorju so se karte očitno toliko premešale, da manjšinski delničarji ne bodo imeli več bistvene besede...

Sicer pa je razplet pri Mercatorju vsekakor zanimiva zgodba. Če ne zaradi drugega pa zaradi dejstva, da so vsi udeleženci dokapitalizacije razen notranje zaposlenih delnice prodajali. Da ne bi izgledalo kot da izkoriščajo notranje informacije jih seveda preko dokapitalizacije tudi kupujejo...

KD HOLDING ŠE DELNIČAR MERCATORJA

S KD-ja so potrdili, da KD holding danes ni prodajal Mercatorja. Torej nerealiziran dobiček še zmeraj ostaja v računovodskih knjigah KD holdinga...kar pa je možno tudi razlog, za kasnejšo prodajo - na primer v naslednjem letu, saj bi v tem primeru dobiček morebiti izplačevali šele leta 2007...

KD PRODAL MERCATOR?

Obseg trgovanja na borzi kaže na izstop KD iz Mercatorja. V tem primeru bo KD holding, ki je (bil) lastnik 3,16% vseh delnic Mercatorja poknjižil izstopajoč dobiček, saj so bile delnice Mercatorja knjižene po bistveno nižjih vrednostih.

Če pustimo ob strani smiselnost prodaje Mercatorja lahko ugotovimo, da si je KD holding s prodajo ustvaril lepo zalogo dobička za izplačilo prihodnjih dividend...

KAD IN SOD - PASIVNA VLAGATELJA?

Včeraj je vlada ustanovila delovne skupine za pripravo predlogov privatizacije podjetij, v katerih je država močneje prisotna. Med skupinami je tudi skupina, ki bo pripravila predlog umika KADa in SODa iz aktivnega lastniškega upravljanja v podjetjih. Vodil jo bo Peter Groznik.

V kolikor bo vlada resnično uresničila napovedi, da KAD in SOD postaneta pasivna vlagatelja, potem lahko pričakujemo kar nekaj dilem:

• umik iz nadzornih svetov: Ali bo šlo za častno odstopanje ali čakanje do izteka mandata?
  
• razdelitev portfelja KADa in SODa institucijam, ki se profesionalno ukvarjajo z upravljanjem premoženja: Komu se bodo dodelila sredstava za upravljanje in po kakšnem ključu? Če bo do tega res prišlo ali bo KD favoriziran (vodja skupine je namreč vodja upravljanja na KD)?
  
• zaposleni upravljavci na državnih skladih: Če ne bodo aktivno upravljali naložb, ali bodo izgubili službo?
• potek prihodnjih prodaj: Ali obstaja splošen recept za prodajo podjetij? Ali se gleda samo knjigovodsko vrednost (npr. Saturnus Embalaža) ali pa kakšni drugi, neekonomski kriteriji (npr. Mercator)?
  

Vsekakor je dobro, da se državna sklada obnašata namenu primerno (se pravi kot finančna institucija) in da se politični vpliv na podjetja čimbolj omeji. Seveda pa to še ne pomeni, da nad podjetjem ne sme biti objektivnega nadzora, ki bo vsaketoliko časa postavljal neugodna vprašanja...

HELIOS - PRETIRAN PADEC?

Zadnje dni smo lahko spremljali padec tečaja delnic Heliosa, vzroke za padec pa so mediji pripisali nekoliko manjšem dobičku. Očitno so vlagatelji izpustili najpomembnejše: rast prodaje. Le ta je izredna, saj med drugim vključuje tudi rezultate podjetij, ki jih je Helios kupil na območju bivše Jugoslavije.

Ob upoštevanju, da se vrednost naftnih derivatov v zadnjih tednih zmanjšuje, dobiva poslovno okolje Heliosa ponovno več prostora za dihat. V kolikor se bodo omenjene razmere ustalile bomo lahko naslednje leto zaznali boljše rezultate. Ob predpostavki, da bi stroški materiala zlezli nazaj na 50% prodaje, kot so znašali v prvi polovici 2004, potem bi lahko dobiček bil podvojen - taka pričakovanja poda oceno dobička okoli 6 milijard tolarjev, kar pri trenutni tržni kapitalizaciji pomeni PE dobrih 6. Sicer tudi s tekočimi podatki kazalniki pri Heliosu niso slabi: PE 14, donos kapitala nad 11% ...

KAM PLUJE GORENJE?

Devetmesečni rezultati so pokazali smer, da bo Gorenje poleg drugih ukrepov racionalizacije poslovanja moralo za ohranjevanje konkretnejše rasti iskati ustrezne prevzemne tarče, ki bi tako kot češka Mora Moravia pomembneje prispevale k rezultatom poslovanja. Ena izmed teh bi lahko bila tudi srbska Alfa Plam, ki v svoji bilance ne prikazuje nikakršnega dolga. Glede financiranja takih podvigov naj Gorenje ne bi imelo težav, saj lahko v prvem koraku koristi lastne delnice (5,9% celotne emisije) in s tem obudi trenutno "neaktivni" kapital.

Lahko pa v Gorenju začnejo razmišljati tudi v smeri svojih dobaviteljev vhodnih surovin, saj aktualni trendi ne kažejo, da bi se cene teh surovin konkretneje ohladile. Kakršnekoli aktivnosti v tej smeri bi delničarjem morebiti nakazale, da pri Gorenju razmišljajo v različne smeri.

Sicer pa bo na psihologijo delničarjev vplival tudi prihodnji prehod na mednarodne računovodske standarde, saj bodo posamezne postavke nižje, kot je že moč videti v medletnem poročanju v sekciji poročanja v skladu z MSRP. Še dobro da bo negativne efekte naslednje leto reševal nižji strošek tekočih plač in sicer je groba ocena 20% znižanja davka na plače, ki ga plača podjetje, okoli 3,3% celotne mase plač oziroma dobrih 600 milijonov tolarjev...

SKB IN KOMUNICIRANJE

Ob tako izrednem dogodku, kot je bil ponedeljkov rop bi si komitenti SKB banke zaslužili vsaj boljše in hitrejše komuniciranje. Tako pa so morali čakati cele tri, da je SKB objavila prvo uradno sporočilo za javnost (če seveda odštejemo medijsko nastopanje)...

Očitno ni samo varovanje, ki ga morajo izboljšati, ampak tudi obvladovanje kriznih dogodkov...kar pa je lahko v poduk vsem drugim podjetjem, da imajo vsaj v predalu narejene plane kako se obnašati v kriznih situacij...

BEG KAPITALA

iz vzajemnih skladov, ki so (oziroma so bili) usmerjeni predvsem na slovenski kapitalski trg, se nadaljuje. Najlepše se to vidi pri najstarejšem vzajemnem skladu, iz katerega so vlagatelji minuli mesec dvignili skoraj dve milijardi tolarjev oziroma skoraj 7 milijard tolarjev v zadnjem letu.

Nič bolje ne kaže drugim "sorodnim" skladom, zato je vprašanje časa, kdaj bodo družbe za upravljanje, ki upravljajo te sklade začele konkretneje oglaševati, da je delež Slovenije bistveno upadel in da so skladi postali "globalno" usmerjeni. Pri najstarejšem slovenskem vzajemnem skladu lahko opazimo, da so oglasni letaki še zmeraj naravnani na pretekle donose, ob tem pa se pozablja na sam opis sklada: fleksibilna struktura naložb.

Mogoče se omenjeni opis ne oglašuje preveč, ker je delež Slovenije še zmeraj visok napram deležu tujih delnic, vsekakor pa lahko predvidevamo, da vlagatelji ob prestavljanju svojih prihrankov v delniške sklade (glede na nivo vplačil predvsem v take, ki so panožno ali geografsko specializirani in s tem tudi bistveno bolj tvegani), ne pomislijo, da s svoijm kapitalom prihajajona "razburkano morje"...

NANOTEHNOLOGIJA - NASLEDNJI VELIKI TREND?

Nanotehnologija je panoga, ki je v zadnjih letih deležna vse več pozornosti. To se pozna tako na obsegu investiranja v R&D kot tudi v številu podjetij, ki se s to dejavnostjo ukvarjajo. Prejšnji teden pa je med drugim začel kotirati ETF PowerShares Lux Nanotech z oznako PXN.

Seveda sama aktualnost panoge še ni dovolj tehten razlog za investiranje, kar lahko razberemo iz zadržanega komentarja s strani The Motley Fool-a , vseeno pa je dober korak za vlagatelje, ki želijo biti vsaj v delčku svojega portfelja izpostavljeni različnim, a obetavnim panogam...

TURIZEM - HRVAŠKA

Hrvaška turistična sezona je bila letos uspešna, vse kaže pa da bo naslednje leto še boljše. Pojavljanje Hrvaške kot destinacije leta v mednarodnih turističnih publikacijah ter drugih tujih časopisih (Telegraph, Chicago Tribune ter ostali) daje temu prostoru potrebno izpostavljenost tistim gostom, ki pustijo v turističnem kraju več kot povprečni turist iz Slovenije, Madžarske, Slovaške ali Češke.

Glede na obstoječi trend vse večjega zanimanja je vsekakor škoda, da slovenska podjetja, ki se ukvarjajo s turizmom, niso konkretneje posegla v lastništvo hotelov ter drugih turističnih podjetij, ki poslujejo predvsem v Dalmaciji. Z novim letom prihajajo nova pričakovanja in s tem tudi nove valuacije podjetij, ki pa bodo po vsej verjetnosti višje od letošnjih.

Po drugi strani pa se lahko omenjena slovenska podjetja ter predvsem Slovenska turistična organizacija vprašajo, kaj se lahko da storiti, da namesto Hrvaške pride na tako mesto v mednarodnih publikacijah Slovenija...