KDO POTREBUJE POKOJNINO?
Je moj prvi pomislek ob predstavitvi reforme Jožeta P. Damijana, ki govori o zviševanju delovne dobe do 70.leta. Reforma je vsekakor dobra za razmislek in prinaša tisto svežino predloga, o katerem do sedaj nismo razmišljali. Hkrati pa mi vsebina reforme odpira misel ali sploh potrebujemo sistem pokojnin, ki bi jih zagotavljal ZPIZ. Ob pričakovani življenski dobi 76,2 let bi potrebovali le toliko prihrankov, da bi pokrili omenjeno obdobje šestih let, ko bi bili upokojenci.
Ob tem se seveda sprašujem ali ni boljši in cenejši način državljane izobraziti o varčevanju za pokojnine ter jih pripraviti k temu, da bi namesto socialnih prispevkov, ki se namenijo ZPIZ-u, ta denar usmerili v ustrezne naložbe (v mladih letih v delniške sklade, v srednjih letih v mešane in pred pokojem v obvezniške ter denarne sklade). Logika bi nam morala narekovati, da je skoraj nesmiselno plačevati 50 let, da bi nato dobivali 6 šest let skupaj z jamranjem ZPIZ-a, da moramo še posebej varčevati, ker bodo pokojnine v prihodnosti itak (pre)majhne.
Če vzamemo eno povprečno bruto plačo 170.000 tolarjev, iz katere "dobimo" ven okoli 117.000 tolarjev neto ter ob tem plačamo 26.350 tolarjev ZPIZ-u lahko ugotovimo, da bi v 50 . letih plačali okoli 16 milijonov tolarjev (ob predpostavki, da je plača kot tudi prispevek nespremenjena). Mislim, da imamo v Sloveniji dovolj sposobnih finančnih strokovnjakov, da bi tak vložek v tem času oplemenitili na takšen nivo, da bi lahko posameznik preživel pokoj kot kralj...
Iz tega sledi še malenkostno bolj agresivna ideja in sicer, da lahko medgeneracijsko pogodbo kar ukinemo. Še posebej zato, ker dandanašnja rodnost kaže, da trenutna delovna sila ne more računati na prihodnje podpiranje s strani današnjih novorojenčkov. Le-teh je namreč že v osnovi premalo, kar kaže tudi trend razmerja med zavarovanci in upokojenci:
Ob tem se seveda sprašujem ali ni boljši in cenejši način državljane izobraziti o varčevanju za pokojnine ter jih pripraviti k temu, da bi namesto socialnih prispevkov, ki se namenijo ZPIZ-u, ta denar usmerili v ustrezne naložbe (v mladih letih v delniške sklade, v srednjih letih v mešane in pred pokojem v obvezniške ter denarne sklade). Logika bi nam morala narekovati, da je skoraj nesmiselno plačevati 50 let, da bi nato dobivali 6 šest let skupaj z jamranjem ZPIZ-a, da moramo še posebej varčevati, ker bodo pokojnine v prihodnosti itak (pre)majhne.
Če vzamemo eno povprečno bruto plačo 170.000 tolarjev, iz katere "dobimo" ven okoli 117.000 tolarjev neto ter ob tem plačamo 26.350 tolarjev ZPIZ-u lahko ugotovimo, da bi v 50 . letih plačali okoli 16 milijonov tolarjev (ob predpostavki, da je plača kot tudi prispevek nespremenjena). Mislim, da imamo v Sloveniji dovolj sposobnih finančnih strokovnjakov, da bi tak vložek v tem času oplemenitili na takšen nivo, da bi lahko posameznik preživel pokoj kot kralj...
Iz tega sledi še malenkostno bolj agresivna ideja in sicer, da lahko medgeneracijsko pogodbo kar ukinemo. Še posebej zato, ker dandanašnja rodnost kaže, da trenutna delovna sila ne more računati na prihodnje podpiranje s strani današnjih novorojenčkov. Le-teh je namreč že v osnovi premalo, kar kaže tudi trend razmerja med zavarovanci in upokojenci:
| leto | zavarovanec : upokojenec | zavarovanec : upokojenec |
|---|---|---|
| 2004 | 1000 : 644 | 1:1,5 |
| 2003 | 1000 : 638 | 1:1,6 |
| 2002 | 1000 : 626 | 1:1,6 |
| 2001 | 1000 : 605 | 1:1,7 |
| 2000 | 1000 : 598 | 1:1,7 |
| 1999 | 1000 : 595 | 1:1,7 |
| 1998 | 1000 : 620 | 1:1,7 |
| 1990 | 1000 : 434 | 1:2,3 |
| 1984 | 1000 : 331 | 1:3,0 |
8 komentarjev:
Težava tega tvojega predloga je, da ljudje v praksi ne bodo zadosti varčevali, če nanje prevalimo to obveznost. Ne bodo se mogli upreti temu, da bi ves denar sproti zapravili, na stara leta pa živeli v bedi ali pa garali do smrti. Po mojem je bolje, če na tak način namesto njih varčuje država -- naj ona namesto mene vlaga v tistih skladih, na koncu pa naj mi iz tega izplačuje pokojnino. Pomembno je le, da mi nikoli ne da na izbiro, ali se hočem iti to varčevanje ali ne, kajti če bom enkrat imel ta denar v rokah, ga bom zapravil namesto naložil, na stara leta bom pa tenko piskal.
Glede medgeneracijske pogodbe pa moram reči, da se mi je zdela ta zadeva že od nekdaj povsem trivialna in mi nikoli ni bilo jasno, čemu okoli tega toliko kompliciranja. Kar se mene tiče, je popolnoma jasno, da je upokojence pač treba preživljati. Torej, vse, kar zaposleni s svojim delom ustvarijo, je pač treba prerazporediti med zaposlene + upokojence. Če je zaposlenih vse manj, upokojencev pa vse več, naj pač oboji dobivajo manj denarja -- manjše plače in manjše pokojnine, pa bodo oboji nekako shajali. Če pa bi hoteli ta problem reševati le z zmanjševanjem pokojnin (h čemur se, če prav razumem, zadnje čase nagibajo vse pokojninske reforme), bomo dosegli le to, da bodo upokojenci množično živeli v še večji bedi kot doslej.
Še en razlog, ki po mojem govori v prid medgeneracijski pogodbi, je ta, da se moraš v nasprotnem primeru zanašati na to, da bodo skladi, v katere boš vlagal denar, v naslednjih nekaj desetletjih ustvarili spodoben donos. Če imaš pač smolo in kakšen pošten borzni zlom ali dva za nekaj desetletij opustošita vrednosti delnic, se pač lahko zgodi, da od tvoje pokojnine ne bo veliko ostalo. Kaj se ve, do kakšnih pretresov lahko še pride v svetovnem gospodarstvu. Pri medgeneracijski pogodbi pa vemo, da bodoče generacije vsekakor bodo tukaj --- mogoče bodo sicer manjše od trenutnih, ampak nekaj jih vendarle bo in nekaj bodo vendarle počeli, mi pa jih bomo lahko z medgeneracijsko pogodbo prisilili, da bodo poleg sebe preživljali tudi nas.
To, da bi ljudje raje zapravili kot varčevali je na žalost res. Tvoj predlog ima dobro rešitev, vseeno pa temelji na isti predpostavki - to kar ti plačuješ, to dobivaš. In tukaj medgeneracijska pogodba zamegli to relacijo. Sedaj plačuješ za druge in ne zase. Nekako bi morali razmisliti o tem, kako narediti ta preskok - bodisi delna ukinitev pogodbe ali kaj podobnega.
Povsem si prezrl bistveno stvar - kaj s sedanjimi upokojenci, ki so 35 let plačevali prispevke, ti pa se niso nalagali v sklad, ampak trošili sproti.
Ravno zato je plačevanje prispevkov za penzije neke vrste prisila, izogniti se mu uspejo le posamezni zviteži.
Da bi bilo možno tisti denar mnogo bolje obrniti, je povsem jasno, ampak zgolj teorija, dokler ne rešiš tistega bistvenega.
Pa še bistven popravek tvojega podatka:
Povprečna plača za junij 2005
bruto: 272.201 SIT
neto: 173.295 SIT
(in ne 170, 117).
V nekaterih državah EUja se pokojninski sistemi že nagibajo k večji aktuarski pravičnosti (torej tisto kar vplačaš ob upokojitvi tudi dobiš). Taki sistemi tudi že dajejo boljše rezultate kot pa PAYG sistemi, vendar ob predpostavki, da se v obdobju država ne sooča s sistemskimi tveganji (inflacijo, vojno,...) zato trenutnih sistemov zaenkrat ne nameravajo nikjer povsem izključiti.
Sicer pa vplačila v sklade, kot jih predlagaš ti, že obstojajo na privatni ravni, vendar ni nekega velikega zanimanja, ker ni prisile k vplačevanju v te sheme.
Če se ne motim, nekatere pokojninske družbe pri nas vlagajo na kapitalski trg, vendar je zgornja meja naložb v lastniške vrednostne papirje le 5% celotnih sredstev, kar je popolen nesmisel pri tako dolgi dobi varčevanja.
Stvar ni tako preprosta. Strinjam se z mislijo, da je preskok težak - ja kaj pa bo s sedanjimi upokojenci (kot je že ugotovil Peter). Če bi država imela kaj jajc in bi se odločila reformirat sistem, bi pač zadolžila znaten del danes (državnega premoženja je še dosti). Sledi reforma v smislu ohranitev nekega minimalnega zneska (pokojnine) od države ostalo pa je odvisno od posameznika. Takšni sistemi obstajajo in na državi je samo breme, da zagotovi socilani minimum za državljane (torej tudi prispevna stopnja pade). Kdor pa ne bo naredil preskoka v glavi, da je potrebno danes nekaj varčevati za starost in bo vse odnesel v najbližji nakupovalni center se bo opekel.
Najlažje in neboleče je nategovat folk. Mal povečamo delovno dobo, mal še povečamo prispevno stopnjo in slovenci se bomo na to že navadili. Tukaj je keč - spremeniti zavedanje ljudi, da birokrati non-stop nategujejo. Nihče pa se ne pritoži.
Na sedanje upokojence nisem pozabil. Zato sem v prejšnjem odgovoru navrgel misel o postopnem približevanju. Ali pa, da se dolg prevzame na državo, ki ga krije preko obveznic...
Kar se tiče povprečne plače vem, da nisem vzel tiste povprečne ampak tisto, ki jo v večini dobivajo zaposleni v primarnih industrijah, saj so iz vidika prihodnjih socialnih problemov ti najbolj problematični (najmanjši prispevki).
Glede pokojninskih skladov pa na žalost drži, da so bolj konzervativni kot pa kakšna stara mama, ki vlaga na borzi...ampak to je njihovo izhodišče in sicer zagotavljanje tistega minimalnega donosa...in tukaj pač nič ne tvegajo, ker jim to ni potrebno.
Izjemno sem navdušen nad enostavnostjo in čistostjo logike, ki se skriva v tem prispevku. Dejansko je to izjemno enostavna večini razumljiva ideja. Je toliko enostavna, in toliko težko ji nasprotovati, da je vprašanje kako da P.Damijani na to ni pomislil, ko je podajal svoja mnenja.
Roko na srce si država to zelo zelo težko privošči. Červano veliko lažje, ko si marsikdo predstavlja.
Sicer pa sem svoje okoli medgeneracijske pogodbe zapisal že davno.
http://www.libertarni-klub.org/dyn/index.php?clanek_id=56
Pokrivanje trenutnih pokojnin z obveznicami se mi ne zdi smiselno, saj bi te obveznice moral financirati državni proračun. Ta lahko pokojnine plačuje že sedaj ali pa z odlogom jutri, zraven pa plačuje še obresti.
Na dolgi rok se izideta le dve varianti:
- povečevanje delovne dobe, tako da je zelo malo upokojencev
- zmanjševanje zneskov pokojnin in dodatno varčevanje
V obeh primerih zmanjšujemo skupni zneseh penzij.
Sam se strinjam, da bi morale biti pokojnine le socialne - enake za vse, posamezniki pa bi poleg teh socialnih penzij uporabili v aktivni dobi privarčevana sredstva (tudi nepremičnine). To je potrebno narediti čim prej, da bo manj boleče za sistem in tudi bolj pravično.
Medgeneracijska pogodba je v trenutni realnosti zelo nepravična do mladih, saj je sestavljena na principu piramidnih iger, kjer predpostavljaš, da se količina igralcev z leti povečuje. Tudi v pokojninski sistem nagrajuje prve igralce in kaznuje kasnejše rodove, z eno pomembno razliko, da je obvezen.
Objavite komentar