VZAJEMNA
V dnevnih novicah smo lahko prebrali, da je predmet nakupovanja podjetja CDE Nove tehnologije s strani Vzajemne predmet zlorabe položaja. Kot glavni adut se razkriva ceno delnic nekaj mesecev pred nakupom in dejansko ceno. Ceni se seveda ogromno razlikujeta, toda ali je to res zadostna podlaga za tako enostavno poenostavljanje »borznih« zadev.
Vrednost delnic je bila in bo vedno pogojena zanimanju vlagateljev. In to ne glede na to, ali se je dejanska vrednost podjetja kaj spremenila ali ne. V kolikor je zanimanje močno, potem cena zraste. V kolikor ga ni, cena pade.
Kako je bilo v primeru podjetja CDE Nove tehnologije je sicer težko reči, saj je javnost zmedena zaradi poenostavljanja dejstva, do so tekoči lastniki vplačevali po nizki vrednosti, medtem ko so zunanji kupci plačevali po visoki vrednosti. Ta relacija mnogim ne gre v glavo.
Kar se tiče številk pa je očitno, da Vzajemna ni naredila slabega posla, v kolikor bo podjetje še naprej dosegalo podobne dobičke:
CDE Nove tehnologije je imelo v letu 2004 dobrih 64 milijonov tolarjev dobička, v letu 2003 pa slabih 60 milijonov tolarjev dobička (22% marža). Če bi podjetje ovrednotili na podlagi dobička ter splošnega kazalnika PE, ki ga ima borzni trg na Ljubljanski borzi vrednosntih papirjev (okoli 17,5) potem bi dobili okvirno vrednost podjetja v višini 1120 milijonov tolarjev. Vzajemna je za 65% delež omenjenega podjetja plačala 308 milijonov tolarjev, kar pomeni, da so ga ocenili na 473 milijonov tolarjev. Ali z drugimi besedami, njihova naložba prinaša 41,6 milijonov dobička na vložek 308 milijonov tolarjev. To je več kot 13 odstotni donos.
Sicer je pravi razsodnik samo čas, ki pokaže ali je bila naložba utemeljena ali ne. In tako bo tudi čas pokazal ali sta državna sklada poceni prodajala Mercator ali ne...
Kako je bilo v primeru podjetja CDE Nove tehnologije je sicer težko reči, saj je javnost zmedena zaradi poenostavljanja dejstva, do so tekoči lastniki vplačevali po nizki vrednosti, medtem ko so zunanji kupci plačevali po visoki vrednosti. Ta relacija mnogim ne gre v glavo.
Kar se tiče številk pa je očitno, da Vzajemna ni naredila slabega posla, v kolikor bo podjetje še naprej dosegalo podobne dobičke:
CDE Nove tehnologije je imelo v letu 2004 dobrih 64 milijonov tolarjev dobička, v letu 2003 pa slabih 60 milijonov tolarjev dobička (22% marža). Če bi podjetje ovrednotili na podlagi dobička ter splošnega kazalnika PE, ki ga ima borzni trg na Ljubljanski borzi vrednosntih papirjev (okoli 17,5) potem bi dobili okvirno vrednost podjetja v višini 1120 milijonov tolarjev. Vzajemna je za 65% delež omenjenega podjetja plačala 308 milijonov tolarjev, kar pomeni, da so ga ocenili na 473 milijonov tolarjev. Ali z drugimi besedami, njihova naložba prinaša 41,6 milijonov dobička na vložek 308 milijonov tolarjev. To je več kot 13 odstotni donos.
Sicer je pravi razsodnik samo čas, ki pokaže ali je bila naložba utemeljena ali ne. In tako bo tudi čas pokazal ali sta državna sklada poceni prodajala Mercator ali ne...
11 komentarjev:
This is a great blog keep up the good work!
Hvala ti, dragi Matej, za takšno razmišljanje. V resnici se nobeden, pazi NOBEDEN, od novinarjev ni posvetil številkam v tem poslu, čeprav smo jih predstavili. Vzajemna je za 65-odstotni delež plačala 308 milijonov tolarjev, že v letu 2004 pa je imel CDE 64,48 milijona dobička, od česar je 65 odstotkov, torej 41,9 milijona, dobila Vzajemna. Izračunani donos je torej 13,6 odstotka. Pa naj še kdo reče, da naložba ni dobra.
Petra, Vzajemna
Oooo... se Petra je tukaj... sej od tebe ni kaj drugega pricakovati, kot da spodbujas sirjenje 'resnice'
kaksna pooblastila pa ima preds. uprave vzajemne?
kako pa kaj deskanje na snegu? pa tvoj lover? kako ste nabirali glasove na prejsnji skupscini in kako je le-ta potekala?
zna se...
Tukaj je potrebno opozoriti še na strateški vidik nakupa podjetja CDE. CDE namreč razvija programsko opremo za Vzajemno, po drugi strani pa so med CDEjevimi (sicer manj pomembnimi) strankami tudi druge zavarovalnice oz. z njimi povezane pravne osebe, ki tudi tržijo zdravstvena zavarovanja.
Zanimivo razmišljanje, čeprav je vprašanje, koliko imajo sploh dostopa do živih podatkov. Zavarovalnice verjetno niso tako neumne, da bi dopuščale dostop do takšnih podatkov.
Bolj realistična možnost se mi zdi ta, da lahko nagajajo drugim zavarovalnica v smislu postavljanje čudnih pogojev sodelovanja (glede cene, funkcionalnosti, dobavnih rokov itd.) Programske opreme, kakršno trži CDE, namreč ne moreš zamenjati čez noč.
programerji imajo dostop !!! - sej so valda oni vse skup naredili
sicer pa je se vedno remote dostop
ceprav skoraj dvomim, da jih je gnalo kaj tako nizkotnega
vprasanje je delovanje povezanih oseb in nakup deleza, ki sicer mogoce ni naprodaj
36. člen ZZavar pravi, da je družba za vzajemno zavarovanje pravna oseba, ki opravlja zavarovalne posle za svoje člane po načelu vzajemnosti. Iz tega ven je nastal konflikt. res je kot se ugotavlja, da bi omenjena naložba sedla marsikateremu portfeljašu, vendar vzajemna to ni. Potem so tukaj še pooblastila, kaj kdo lahko počne in kaj ne. Skratka, priložnosti da se naivneža nasadi je dovolj..
Osebno mislim, da je Vzajemna kupila omenjeno podejtje, ker ji to spada v strateški fit. Obvladovanje CRM-ja je za vsako finančno institucijo zelo pomembno, toda o tem se tukaj sploh ne govori. Kdor ima najboljši CRM v tem poslu zmaga na dolgi rok.
Torej je finančni aspekt čisto drugotnega pomena, kot pa tisti pravi, strateški aspekt. Zato bi lahko samo donosnost podjetja obravnavali kot tisto sladko smetano na sladici...
Matej, oprosti, ker tole najbolj ne sodi na tvoj blog, ampak anonimni prepotentnež me je malce izzval in se ne bom ravno pustila.
Odgovori revčku Anonymusu, ki je svoj post objavil včeraj ob 19:19.
Anonymus: sej od tebe ni kaj drugega pricakovati, kot da spodbujas sirjenje 'resnice'
Petra: kar sem navedla, so dejstva. Če imaš težave s tem, z argumenti dokaži nasprotno.
Anonymus: kaksna pooblastila pa ima preds. uprave vzajemne?
Petra: to je vprašanje za NS.
Anonymus: kako pa kaj deskanje na snegu?
Petra: super "prostočasna" aktivnost, če bi imela zanjo dovolj prostega časa. Žal ga imam premalo in se s tem posledično tudi premalo ukvarjam. Glede na to, da gre za mojo brezplačno pomoč športu, ki finančno ni najbolj premožen, sem pravzaprav kar ponosna, da lahko pomagam fantom, ki jim je bolj kot ukvarjanje z mediji pomemben kakovosten trening.
Anonymus: pa tvoj lover?
Petra: zadnja dva dni leži doma z vročino. Mu pa raje kot lover rečem moj fant oziroma upam, da kmalu tudi moj mož.
Anonymus: kako ste nabirali glasove na prejsnji skupscini in kako je le-ta potekala?
Petra: no daj no daj. To je že več kot dve leti stara štorija, v tem času pa so Vzajemno AZN ter razne inšpekcije že milijonkrat pregledale (in se poglobile skoraj v vsak kupljen kuli). Če bi bila taka drama, kot jo želiš ti tukaj pod krinko ustvariti iz neke očitno osebne užaljenosti, bi se temu primerne posledice že zdavnaj zgodile.
Skratka, najlaže se je skrivati in biti pameten ter obenem še žaljiv. Grow up!
In da ne bova Mateju uničevala bloga s takšnimi primitivnimi vsebinami, ti bom z veseljem odgovorila na vse tvoje dileme ter travme na e-mail naslovu petra@morje.net
dobis mejl Petra, sicer pa sama najboljse ves kako si traumirala pred 2 letoma (pred skupscino...) in se danes si ohranila prijaznost do vseh
zna se...
Strateški fit = obvladovanje CRM-a kot eno izmed ključnih funkcij finančne institucije.
Objavite komentar