Pri samem postopku javnega razpisa slovenske vlade za nakup 237 avtomobilov sta me presenetili dve stvari: nenaklonjenost uporabi okolju prijaznim avtomobilom ter potrditev obstoja visokih marž v industriji.
Glede na to, da se vse močneje govori o tem, da naj bi državljani gospodarno ravnali z viri energije, bi od države samoumevno pričakoval, da bo dajala zgled. In tako pred samo ceno avtomobila postavila kriterij porabe goriva, emisije izpušnih plinov ter podobno. Na žalost so uporabili samo stare znane
kriterije (cena, servisna mreža, varnost, dobavni rok ter garancija), pri kratkem opisu vozil pa so uporabili samo dve možnosti - bencinski ali dizelski motor. Človek se vpraša, ali niso še slišali tudi za hibridna vozila, ki trenutno prihajajo vse bolj v veljavo, kar se je opazilo tudi na
frankfurtskem avtomobilskem sejmu.
Glede obstoja visokih marž, ki zgleda nočejo zapustiti avtomobilske industrije, pa smo lahko razbrali iz
komentarja direktorja AC Intercarja. V njem je potrdil domnevo, da imajo avtomobilski trgovci resnično visoke marže. Mercedesov terenec ML, ki ga ponuja omenjeno podjetje trži, so vladi na razpisu ponujali 35 odstotkov ceneje kot je sicer na uradnem ceniku. Logika nam govori, da z izgubo ne bi prodajali, zato se lahko smiselno vprašamo, zakaj so take marže še zmeraj prisotne kljub odprtemu trgu.
Ali ne bi bilo preprosteje, če bi bili avtomobili cenovno bolj dostopni? S tem bi preusmerili potrošnjo tudi v druge, mogoče bolj koristne stvari. Dokler se to ne zgodi, bomo še zmeraj priča ogromnim in lepim hišam mnogih avtomobilskih trgovcev, ki s svojo velikostjo na daleč sporočajo, da je v tej industriji precej zaslužka. Zgleda, da smo nekako naivno pričakovali nekaj sprememb z vstopom v EU, toda tujih trgovcev na našem trgu ni zaznati. Najboljši približek so seveda tisti iznajdlljivi samostojni posredniki, ki pridno uvažajo rabljene avtomobile iz Nemčije, Francije ali Italije...