BOŽIČEK OBISKAL KD HOLDING

Današnja objava o prodaji deleža v termoelektrarnah Šoštanj in Brestanica s strani KD Holdinga je vsekakor dobrodošla. Sprva zato, ker so finančni analitiki omenjeni naložbi dolgo časa vrednotili zelo konzervativno, saj nismo vedeli, ali se bo holding tega uspel rešiti ali ne, kot drugo pa zato, ker je to po Mercatorju spet en večji posel, ki bi lahko utegnil konkretneje vplivati na končni izid holdinga.

Poslovni poročili obeh elektrarn razkrivata, da je knjigovodskega kapitala konec leta 2004 pri Termoelektrarni Brestanica bilo skoraj 10 milijard, pri Termoelektrarni Šoštanj pa dobrih 47 milijard tolarjev. Če je KD Holding prodal vsaj po knjigovodski vrednosti, potem se mu obeta preko 10,5 milijard tolarjev kupnine. Ali z drugimi besedami preko 3500 tolarjev na delnico.

Glede na to, da je vrednost posla poslovna skrivnost, lahko o končnem učinku na dobiček samo ugibamo. Letošnji dobiček KD Holdinga bo tako predvsem pod vplivom prodaje Mercatorja, morebitnimi popravki zaradi naložbe v Delo ter seveda današnje prodaje deleža v obeh omenjenih termoelektrarnah...

NEKAJ LET KASNEJE: BTC

Minilo je že tri leta odkar se z delnicami BTC-ja na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev ne trguje več. Njihov tečaj se je takrat gibal okoli 15000 tolarjev, današnja slika poslovanja pa je balzam za sedanje lastnike (še zmeraj se ne ve, po kakšni ekonomski logiki so bivši večji lastniki prodajali BTC): letošnji dobiček presega 2 milijardi tolarjev, kar pomeni dobrih 9300 tolarjev dobička na delnico (število izdanih delnic zmanjšamo za lastne delnice). Če bi aplicirali povprečni PE Ljubljanske borze, bi tečaj kotiral preko 170.000 tolarjev... seveda pa ta vrednost ni odraz samo poslovanja ampak tudi sprememb, ki jih je družba opravila pri osnovnem kapitalu (število delnic se je v tem obdobju zmanjšalo).

PETROL IN NOV NAFTNI MODEL

Jutri bomo videli ali bo nov naftni model upošteval tudi morebitno povečanje Petrolove marže. Le-ta bo imela ključno vlogo pri določevanju prodajne vrednosti Petrola, zato je po eni strani smiselno, da se marža že sedaj poveča in tako "napihne" dobiček Petrola kolikor se le da.

Žalostno bi bilo, če bi morebitni kupci kupili Petrol z upoštevanjem trenutnih marž, saj se bodo le-te v bližnji prihodnosti prej ko slej spremenile.

GENERAL MOTORS: TUDI NAJVEČJIM JE LAHKO TEŽKO

Danes je vrednost delnic GM padla na 20$. To je pol manj kot je znašala ob začetku letošnjega leta, s čimer smo ponovno dobili potrditev, da tudi najboljša, največja podjetja niso kos zahtevam hitro spreminjajočega se poslovnega okolja.

Katero večje slovensko podjetje bi se lahko v bližnji situaciji znašlo v podobnem položaju?

ZLATO IN KONEC KOREKCIJE

Vsega je enkrat konec. Tudi negativnih popravkov. Ali je to aktualna zgodba tudi pri zlatu, bomo videli prej ko slej. Vrednost zlata se je v nekaj dneh iz dobrih 540$ za unčo vrnila nazaj v območje 500$, kar je okoli 50 odstotni popravek glede na zadnji vzpon:

Mnogo vlagateljev, ki so "zamudili" vlak pri 500$ imajo sedaj ponovno možnost vstopa. Seveda pa je ključno vprašanje, ali je tokratni padec samo kratkoročni negativni popravek znotraj dolgoročnega pozitivnega trenda?

OŽIVITEV COLORJA

Današnje sporočilo za javnost s strani Colorja d.d. je pokazalo, da je v tem podjetju še nekaj življenja. Čeprav so vlagatelji na omenjeno delnico več ali manj pozabili (kar je seveda odraz lastniške strukture, kjer je Helios večinski lastnik), je napoved, da bo podjetje leto 2005 zaključilo z več kot 1. milijonom Eur dobička zelo dobrodošla. Posebej če rezultat primerjamo s skoraj milijardno izgubo v letu2004 in z dobrimi 800 milijoni tolarjev izgube v letu 2003.

Color sedaj posluje pod okriljem skupine Helios, ki ga je kupila od Save in sicer za 15,5 milijona Eur. Trenutna tržna kapitalizacija Colorja znaša slabih 7 milijonov Eur, borzni kazalniki pa so ob upoštevanju podatkov iz današnjega sporočila za javnost ugodni: PE za 2005 je dobrih 6, PE za 2006 pa znaša dobrih 4. Če bo Colorju uspelo zadržati pozitiven trend, potem lahko skupina Helios pričakuje, da se bo naložba povrnila prej kot v 10 letih...

V tem času pa bo tudi jasno, ali bodo delnice Colorja sploh ostale na prostem trgu... Helios je skupaj s Chromosom lastnik okoli 95% vseh delnic, kar pomeni, da lahko brez problema sprejeme ustrezen sklep na prihodnji skupščini ter umakne delnice z borze. S tem korakom bi Color nekaj prihranil, malo slabše pa bi bilo za preostale male delničarje. Sicer pa je bilo poslovanja z delnicami Colorja v letošnjem letu izredno malo. Manj kot pol odstotka vseh izdanih delnic...

ZLATO IN KOREKCIJA

Zlato postaja vse aktualnejša tema (glej Finančna točka za osnove, zadnje aktualno dogajanje v FT, tekoče spremljanje pa na Bulliondesk portalu), kar je posledica zadnjega zanimanja za to kovino...Tečaj zlata je namreč na hitro porasel iz območja 460$ za unčo v območje 540$ za unčo. Pri tem je z lahkoto prebil psihološko mejo 500$, vlagatelji pa se zaenkrat ne menijo za nekatere tehnične kazalnike, ki kažejo prodajne signale:

Kljub dobri temeljni razlagi zakaj vrednost zlata raste, je pregretost tečaja moč čutiti... Ali je to znamenje za vzpostavitev short pozicije oziroma znamenje za nakup izvedenega vrednostnega papirja z inverznim gibanjem vrednosti?

NAFTA IN NESREČA V LONDONU

Nesreča v distribucijskem centru naftnih derivatov v Londonu bo vsekakor imela posledice na gospodarstvo. Kratkoročno bo čutiti vpliv na ponudbo goriva, predvsem v sklopu londonskih letališč, ki so oskrbovana s strani omenjenega centra. Še pomembnejši pa bo škodljiv vpliv na okolje...

Ali bo omenjeni dogodek kratkoročno pognal ceno naftnih derivatov navzgor? V petek se je sicer vrednost sodčka nafte nekoliko znižala, toda rahlo spodbudo za rast bi vlagatelji iskali v vsebini zadnjega srečanja OPEC-a v Kuwaitu. Le-ta namreč razkriva, da se bo prihodnje povpraševanje po naftnih derivatih še dodatno okrepilo...

ENERGIJA IN VZAJEMNI SKLADI

V zadnjih dneh se je energetski sektor ponovno popravil. Nafta je skočila preko 60$ za sodček, s tem pa so dobile zagon tudi energetske delnice. To se je poznalo tudi na vrednosti ameriškega etf sklada XLE, katerega vrednost je v slabem tednu porasla iz dobrih 49 dolarjev na slabih 52 dolarjev.

Omenjeno rast je zanimivo primerjati z gibanjem slovenskih vzajemnih skladov, ki pokrivajo omenjeno panogo. V obeh primerih smo sicer rast zaznali, toda ne primerljivo z ameriškem etf-jem:

Datum	InfondEnergy	Indeks	MP-Energy.si	Indeks
1.12.05	2.963,50	100,00	1.136,47	100,00
2.12.05	3.001,18	101,27	1.159,67	102,04
5.12.05	3.006,27	101,44	1.164,85	102,50
6.12.05	3.008,13	101,51	1.161,94	102,24

vir: finance-on.net

Seveda ne gre enačiti naložb, toda včasih je dobro, da naredimo kakšno primerjavo...

MERCATOR IN NOVA UPRAVA

Predlagana uprava Mercatorja ne prinaša bistvenih sprememb, zato je današnji skok tečaja zanimiva reakcija vlagateljev. Glede na to, da je celotna ekipa izbrana znotraj sistema, lahko pričakujemo, da bodo s svojim prispevkom k poslovanju Mercatorja le nadaljevali. Z drugimi besedami rečeno, kakšnih posebnih prijemov ni pričakovati, saj bi se drugače lahko vprašali, kaj so počeli do sedaj. Sicer bo nova uprava vsaj v začetku delovala v senci svetovalcev oz. stare uprave, ki bo po vsej verjetnosti igrala svojo igro naprej...

Ob tem se upravičeno lahko vprašamo, ali bo Žiga Debeljak imel proste roke pri vodenju družbe kot tudi zakaj v Mercator ne bo pripeljal nobenega sodelavca iz Gorenja? Ali tam nihče ne izstopa?

Je pa hitra sestava nove uprave zelo pomembna stvar, saj bo potrebno reagirati tako na jutrišnje odprtje Hofer-ja kot tudi na sam izid prevzema Marketa C, kjer je imelo lokalno vodstvo bistveno več sreče pri privatizaciji podjetja kot pa slovenski konkurenti...

AERODROM

V teh dneh lahko spremljamo zaključno fazo umika madžarske države iz madžarskega glavnega letališča - Budapest Airport. Pri tem se lahko vprašamo ali so kakšne smiselne smernice za umik slovenske države iz Aerodroma Ljubljana.

Razen dejstva, da se država umakne, ter načina umika na žalost ne. Madžarsko letališče je očitno vroča žemljica, kar pa so pri zadnjem poročanju Aerodroma Ljubljana tudi omenili, saj so napisali, da ljubljansko letališče izgublja status vozlišča za Baklan, v ospredje pa prihaja med drugim tudi letališče v Budimpešti. Temu v prid govorijo tudi številke prepeljanih potonikov. Primerjava rasti prevoza razkrije, da je na ljubljanskem letališču bistveno manjša kot na madžarskem letališču.

Poleg prihodnjega lastništva pa je za Aerodrom Ljubljana trenutno ena večjih negotovosti mariborsko letališče ter njihovo morebitno sodelovanje z nizkocenovnim letalskim prevoznikom Ryanair. Morebitna uspešna naveza bi še bolj zaostrila boj za potencialne nove potnike...

PETROL IN RUSKI ZUNANJI MINISTER

Današnji obisk ruskega zunanjega ministra v Sloveniji je prinesel novo potrditev, da si Rusi želijo konkretnejši posel v Sloveniji. In to bo po vsej verjetnosti Petrol, kar je skladno tudi z uvodnimi izjavami novega predsednika uprave, da si želijo strateškega partnerja...

Delnica Petrola se je v zadnjih dneh povzpela vse do 73.000 tolarjev, kar je okoli tri odstotke več od vrednosti delnice ob koncu letošnjega januarja, ko se je SBI20 nahajal v območju 5130 indeksnih točk. Prostora za rast tečaja je še dovolj, posebej če bo vlada pokazala interes po povečanju marže, ki jo Petrol dosega pri preprodaji naftnih derivatov...

ZELENA LUČ ZA KOMISIJO

Vlada je odredila parlamentarno komisijo, ki bo preiskala vse "sporne" prodaje KAD-a in SOD-a. Ker s tem sega po vsej verjetnosti v osje gnezdo, je smiselno razmisliti o sledečih izhodiščih:

• Ali bo rezultat komisije izboljšal obstoječe poslovanje SOD-a in KAD-a?
• Ali bo v primeru kakšnih nelogičnih poslov, kdo odgovarjal, oziroma ali bodo sploh kakšne posledice?
• Kateri kriterij "spornosti" oziroma "nespornosti" se bo uporabljal?

Karkoli že, lahko upamo, da se bodo politiki iz vseh novo odkritih vročih točk naučili kaj novega...sicer pa je skrajni čas, da se čimprej javno pove, kako se bosta državna sklada umikala iz podjetij...

ENERGIJA IN ISTRABENZ

Po turizmu, DrogaKolinski ter Mercatorju je v "medijskem portfelju" Istrabenza pozornost ponovno pridobila energija. Tokrat z zmago na rapisu za nakup 20% električne energije iz Jedrske elektrarne Krško. Posel naj bi bil vreden slabih pet milijard tolarjev, odprto vprašanje pa seveda ostaja, koliko marže bo pri tem imelo skupno podjetje Istrabenza ter Gorenja.

Omenjeni posli Istrabenza bodo v določeni točki prej ko slej začeli konkretneje prispevati k bilanci Istrabenza, če ne prej naslednje leto, ko bodo po mednarodnih računovodskih standardih (po poštenih cenah) ovrednotene vse naložbe...med drugim tudi delež Petrola, ki je bil javnosti razkrit pred kratkim. Popravek bo samo v tem primeru prinesel povečanje kapitala za okoli 1,5 milijarde tolarjev...

Takrat lahko pričakujemo, da se bo nekaj teh rezultatov poznalo tudi na tečaju delnic, ki je trenutno več kot dvajset odstotkov nižje od letošnjega vrha...

PODJETNIŠKE OBVEZNICE KD HOLDINGA

KD holding je danes objavil, da je uspešno zaključil prodajo druge emisije obveznic. Vlagatelji so kupovali po ceni 96,55%, kar pomeni letno donosnost do dospetja 5,29%.

Zanimivo je, da vlagatelji, ki so naklonjeni bolj varnim naložbam zanemarjajo prednostne delnice istega izdajatelja. Le-te prinašajo najmanj 400 tolarjev dividende na delnico (seveda če je dobiček), kar na tečaj 5600 tolarjev predstavlja več kot 7% donosnost. Da bi delničarji prednostnih delnic dosegli isto donosnost, kot jo imajo imetniki obveznic druge emisije, bi moral tečaj prednostnih delnic porasti na 7500 tolarjev...

GORENJE IN ŽIGA DEBELJAK

"Izguba" finančnika je vsekakor šok za podjetje. Kako se bo to poznalo na tečaju delnic Gorenja kot tudi na tečaju delnic Mercatorja bomo lahko hitro videli. Odzivi javnosti namreč niso popolnoma enotni. Kakorkoli že, v slabšem položaju je Gorenje, saj predsedniku uprave Gorenja zamenjave morda ne bo uspelo najti hitro. Dejstvo je, da pravega človeka težko najdeš čez noč, čeprav so lahko v Gorenju ob prvih govoricah o morebitnem odhodu Debeljaka že začeli razmišljati v tej smeri.

PARKIRIŠČA DELNIC - PRIKRIVANJE INFORMACIJ?

V zadnjem času smo bili priča nekaterim terminskim pogodbam, ki so jih podjetja privlekla iz "naftalina". Mercator npr. lastne delnice, ki jih ima zaenkrat še "parkirane" na Zavarovalnici Triglav, Istrabenz pa delnice Petrola, ki so bile "parkirane" pri Gorenjski Banki. Seveda je za male delničarje aktualno vprašanje, zakaj teh podatkov ni bilo moč zaslediti v bilancah. Če ne drugega vsaj v izvenbilančnih evidencah...

Kdaj se bo kakšen mali delničar opogumil in vložil kakšno tožbo za namensko prikrivanje podatkov? Namreč terminska pogodba bi lahko skrivala plus ali minus, njeno razkritje pa bi lahko spremenilo investicijsko odločitev malega delničarja...

Sicer pa, koliko takih skritih diamantov nas še čaka?

SE JAPONSKI OBETA KRATKOROČNI POPRAVEK?

V današnjem trgovanju je japonski indeks NIKKEI 225 pri 14.808 indeksnih točkah ponovno dosegel najvišji vrh v zadnjih nekaj letih. Žal se trgovanje v tem območju ni zadržalo, saj je vrednost indeksa proti koncu trgovanja zdrsnila pod 14700 indeksnih točk:

Pri takem razpletu je seveda moč pričakovati, da bo v ospredje prišel kratkoročni popravek, vsaj v obliki unovčevanja delnih dobičkov. Na to opozarjajo tudi tuji upravljavci, ki svojo misel podkrepijo s starim rekom, da ko vsi začnejo o nečem govoriti, je mogoče čas za prodajo. In takšen status ima dandanes Japonska...

Torej ne glede na srednjeročno in dolgoročno zanimivost regije včasih pozitiven trend prekine tudi negativen popravek ali pa stransko gibanje, ki da pozitivnemu trendu lahko ponovna krila...

DELO EKONOMSKA NALOŽBA?

Matjaž Gantar, predsednik uprave KD Holdinga, je v Dnevniku na RTVSLO1 razkril, da pri nakupu Dela niso opravili skrbnega pregleda. Torej so ga "opazovali" od daleč in tako brez konkretnih analiz naredili oceno, da je dobrih devetintridesettisoč tolarjev ugodna cena.

Med vrsticam smo lahko razumeli, da je cena OK, ker je že Infond te delnice kupil po šestintridesettisoč tolarjev pred dvema letoma. Toda takrat je bilo dobička skoraj milijardo tolarjev letos pa ga bo okoli 600 milijonov tolarjev...

Sicer pa je nakupno ceno Gantar zanimivo razložil v kontekstu, da borzna cena nujno ne odraža prave vrednosti. Škoda, ker te filozofije ni bilo zaznati pri preteklih skupščinah KD Holdinga...

Pogled na poslovanje Dela ter panogo, v kateri se nahaja, od daleč razkrije naslednja dejstva:

• Polletni prihodki Dela so v prvem letošnjem polletju v primerjavi s prvim polletjem 2004 padli za dobra dva odstotka. Med vzroke so v Delu navedli tudi manjše prihodke iz oglaševanja...
  
• Letošnji čisti dobiček je ocenjen na 600 milijonov tolarjev. Skoraj dvajset odstotkov manj kot lansko leto. Prihodnji PE torej nad 33. Če bodo menjave na vrhu, lahko računamo še na kakšne odpravnine...
  
• V ZDA delež oglaševanja v časopisnih medijih postopoma pada. V Sloveniji se bo ob dosežku zasičenosti trga s tiskanimi mediji to zgodilo slej ko prej...če ne drugega, ko bodo podjetja vse več denarja usmerila v digitalne medije, pa tudi v alternativno oglaševanjekot na primer oglaševanje preko mobilnikov...

Ključno vprašanje je seveda kje in kako lahko novi lastnik izboljša poslovanje. KD Holding izkušnje v tiskanih medijih sicer ima, ampak niso vse najboljše (npr. Oslobođenje), prav tako pa tudi pri konkurenci ne bodo stali mirnih rok...

OBVEZNIŠKI SKLADI IN OBRESTNE MERE

Obrestne mere bodo očitno tudi v Evropi porasle. Včeraj je namreč predsednik Evropske centralne banke med vrsticami povedal, da namerava centralna banka dvigniti naslednji mesec obrestne mere. Posledično so seveda tečaji obveznic padli, kar lahko opazimo tudi na grafu gibanja vrednosti indeska nemških korporativnih obveznic:

Tudi pri nas je bilo v zadnjih dneh opaziti padec tečajev obveznic, žal pa samo gibanje ni spremljal velik obseg trgovanja, saj je slovenski obvezniški trg razen nekaterih obveznic manj likviden. Pričakujemo lahko, da vlagatelji ne bodo več kupovali dragih oziroma manj donosnih slovenskih obveznic, kar pomeni, da bi se znali tečaji obveznic v prihodnje še nekoliko pomakniti navzdol.

Sicer pa je za vlagatelje v obvezniške sklade napoved dviga obrestnih mer neugodna, saj je lahko zaradi padca vrednosti obveznic gibanje vrednosti točk skladov tudi negativno. Ali se bo to poznalo tudi na slovenskih obvezniških vzajemnih skladih bomo vsekakor videli, trenutna slika donosnosti pa razkrije, da se omenjeni skladi med seboj kar zelo razlikujejo.

VPLIV DOMAČEGA KINA

ter vse cenejših plazm se pač mora nekje poznati. V prvi vrsti v vse večjem povpraševanju po teh izdelkih, vse manjšem obisku kinematografov ter navsezadnje spremenjenih navad potrošnikov, ki namesto da si privoščijo pijačo v baru raje ostanejo doma in pogledajo en dober DVD.

Zgoraj omenjene ter podobne trende lahko izkoristimo v dodatni razpršitvi lastnega portfelja...

NAFTA

Od hurikana Katrina so naftni derivati padli iz območja 70 dolarjev za sodček pod 58 dolarjev. Padec je nekoliko ohladil inflacijske pritiske, prav tako pa tudi celotno gospodarstvo, ki je vezana na to surovino. Aktualno vprašanje, ki se trenutno pojavlja pa je seveda, kaj nam bo prinesla prihodnost.

Odgovori so na nek način zelo enostavni:

1. Angleži so napovedali zelo hladno zimo.
2. Vse več je ugibanj ali je nafte resnično dovolj.
   
3. Tehnično gledano se je negativni popravek deloma izpel.
   
4. Politiki se zaradi zadnjih padcev nafte ne oglašajo več tako močno.

Iz tega lahko sklepamo, da je pri teh nivojih nafte smiselno imeti določeno izpostavljenost tej panogi...

PRODAJALCI MERCATORJA - KJE SE VAM JE RAČUN IZŠEL?

Sedaj že odstavljeni predsednik uprave Mercatorja Zoran Jankovič je v današnjih Odmevih na RTV Slo razkril devetmesečni dobiček: okoli 9 milijard tolarjev. Celoletnega je napovedal v rangu 12 do 13 milijard tolarjev. Glede na tržno kapitalizacijo Mercatorja to pomeni PE pod 10.

Kakšno luč taka transakcija meče na upravljavce KD-ja, SOD-a ter KAD-a?

Ali bodo s kupnino raje kupovali nemški Metro, ki ima prihodnji PE skoraj 15?

Kaj naj si mislijo KD-jevi vlagatelji?


(Zadnje vprašanje je brezvezno, saj je odgovor na dlani...)

KD GLEDE MERCATORJA: NAJBOLJŠA PONUDBA ...

Ne vem zakaj v KD-ju nimajo toliko poguma, da bi karte razgrnili s pokončno držo: prodali so Mercator, ker so se pač tako zmenili. Ker imajo očitno zmenjen tudi kakšen nasproten posel.

Žalostno je namreč, da prihajajo iz take družbe populistične floskule, ki finančnim poznavalcem privabljajo nasmeh na lica, posebej če upoštevamo, da bo Mercator imel letos bistveno boljše rezultate kot preteklo leto - ni dvakrat za reči, da bo dobiček presegel 10 milijard tolarjev, kar pomeni PE pod 12.

Sicer pa bo glede na napovedane privatizacije prihodnje leto bistveno ugodneje za izstop iz slovenskih delnic kot pa letos...

AKTIVA INVEST NAS POUČUJE

kako izriniti male delničarje: sprememba nominalne delnice na visoko vrednost. V primeru Aktive Invest na milijon tolarjev...ali je naslednji korak d.o.o.?

Vsekakor poteza za čestitat - za optimiziranje lastnega premoženja v sklopu legalnih okvirjev.

Iz vidika malih delničarjev pa seveda enkratni nateg.

NISO SAMO RUSI RAZLOG ZA RAST PETROLA

Danes je bil pester dan. Petrolova delnica je na upih izstopa državnih skladov iz podjetja poletela navzgor in tako ponovno obudila misli o novem, večjem prevzemu pri nas. Za borzno dogajanje je to odlično, žal pa takih asov Ljubljanska borza nima veliko.

Sicer bi moral tečaj Petrola ne glede na pojav Rusov porasti že prej. Zakaj? Zato, ker so naftni derivati v zadnjih tednih občutno padli, Petrol pa jih skladno z novo uredbo lepo prodaja po nespremenjeni, višji ceni. Ob ugodnem nakupovanju bi moral Petrol sedaj knjižiti izstopajoče dobičke. Seveda pa je ta a model določevanja cen naftnih derivatov kot tudi višina marže, ki jo dobiva Petrol, le začasen. V prihodnje lahko pričakujemo nov model kot tudi višjo maržo. In pri višji marži bodo dobički Petrola bistveno večji.

Seveda je sedaj glavno vprašanje, ali bodo državni skladi pri umiku iz Petrola gledali rezultate za nazaj ali jih bodo opazovali za nekaj let vnaprej?

MALI DELNIČAR JANKOVIĆ

Zadnji lastniški premiki v Mercatorju so še nekoliko poslabšali pogajalsko moč predsednika uprave in če se bodo uresničile govorice o menjavi, bo predsednik uprave kmalu postal samo še mali delničar z dobrim poznavanjem poslovanja Mercatorja.

Če pustimo ob strani ali so bile dosedanje transakcije smiselne ali ne, bi lahko nauk zgodbe strnili v kontekst, da lahko podjetje z razpršeno lastniško strukturo obvladuješ z manjšim deležem. To pa ne velja za podjetja s koncentrirano lastniško strukturo. Pri Mercatorju so se karte očitno toliko premešale, da manjšinski delničarji ne bodo imeli več bistvene besede...

Sicer pa je razplet pri Mercatorju vsekakor zanimiva zgodba. Če ne zaradi drugega pa zaradi dejstva, da so vsi udeleženci dokapitalizacije razen notranje zaposlenih delnice prodajali. Da ne bi izgledalo kot da izkoriščajo notranje informacije jih seveda preko dokapitalizacije tudi kupujejo...

KD HOLDING ŠE DELNIČAR MERCATORJA

S KD-ja so potrdili, da KD holding danes ni prodajal Mercatorja. Torej nerealiziran dobiček še zmeraj ostaja v računovodskih knjigah KD holdinga...kar pa je možno tudi razlog, za kasnejšo prodajo - na primer v naslednjem letu, saj bi v tem primeru dobiček morebiti izplačevali šele leta 2007...

KD PRODAL MERCATOR?

Obseg trgovanja na borzi kaže na izstop KD iz Mercatorja. V tem primeru bo KD holding, ki je (bil) lastnik 3,16% vseh delnic Mercatorja poknjižil izstopajoč dobiček, saj so bile delnice Mercatorja knjižene po bistveno nižjih vrednostih.

Če pustimo ob strani smiselnost prodaje Mercatorja lahko ugotovimo, da si je KD holding s prodajo ustvaril lepo zalogo dobička za izplačilo prihodnjih dividend...

KAD IN SOD - PASIVNA VLAGATELJA?

Včeraj je vlada ustanovila delovne skupine za pripravo predlogov privatizacije podjetij, v katerih je država močneje prisotna. Med skupinami je tudi skupina, ki bo pripravila predlog umika KADa in SODa iz aktivnega lastniškega upravljanja v podjetjih. Vodil jo bo Peter Groznik.

V kolikor bo vlada resnično uresničila napovedi, da KAD in SOD postaneta pasivna vlagatelja, potem lahko pričakujemo kar nekaj dilem:

• umik iz nadzornih svetov: Ali bo šlo za častno odstopanje ali čakanje do izteka mandata?
  
• razdelitev portfelja KADa in SODa institucijam, ki se profesionalno ukvarjajo z upravljanjem premoženja: Komu se bodo dodelila sredstava za upravljanje in po kakšnem ključu? Če bo do tega res prišlo ali bo KD favoriziran (vodja skupine je namreč vodja upravljanja na KD)?
  
• zaposleni upravljavci na državnih skladih: Če ne bodo aktivno upravljali naložb, ali bodo izgubili službo?
• potek prihodnjih prodaj: Ali obstaja splošen recept za prodajo podjetij? Ali se gleda samo knjigovodsko vrednost (npr. Saturnus Embalaža) ali pa kakšni drugi, neekonomski kriteriji (npr. Mercator)?
  

Vsekakor je dobro, da se državna sklada obnašata namenu primerno (se pravi kot finančna institucija) in da se politični vpliv na podjetja čimbolj omeji. Seveda pa to še ne pomeni, da nad podjetjem ne sme biti objektivnega nadzora, ki bo vsaketoliko časa postavljal neugodna vprašanja...

HELIOS - PRETIRAN PADEC?

Zadnje dni smo lahko spremljali padec tečaja delnic Heliosa, vzroke za padec pa so mediji pripisali nekoliko manjšem dobičku. Očitno so vlagatelji izpustili najpomembnejše: rast prodaje. Le ta je izredna, saj med drugim vključuje tudi rezultate podjetij, ki jih je Helios kupil na območju bivše Jugoslavije.

Ob upoštevanju, da se vrednost naftnih derivatov v zadnjih tednih zmanjšuje, dobiva poslovno okolje Heliosa ponovno več prostora za dihat. V kolikor se bodo omenjene razmere ustalile bomo lahko naslednje leto zaznali boljše rezultate. Ob predpostavki, da bi stroški materiala zlezli nazaj na 50% prodaje, kot so znašali v prvi polovici 2004, potem bi lahko dobiček bil podvojen - taka pričakovanja poda oceno dobička okoli 6 milijard tolarjev, kar pri trenutni tržni kapitalizaciji pomeni PE dobrih 6. Sicer tudi s tekočimi podatki kazalniki pri Heliosu niso slabi: PE 14, donos kapitala nad 11% ...

KAM PLUJE GORENJE?

Devetmesečni rezultati so pokazali smer, da bo Gorenje poleg drugih ukrepov racionalizacije poslovanja moralo za ohranjevanje konkretnejše rasti iskati ustrezne prevzemne tarče, ki bi tako kot češka Mora Moravia pomembneje prispevale k rezultatom poslovanja. Ena izmed teh bi lahko bila tudi srbska Alfa Plam, ki v svoji bilance ne prikazuje nikakršnega dolga. Glede financiranja takih podvigov naj Gorenje ne bi imelo težav, saj lahko v prvem koraku koristi lastne delnice (5,9% celotne emisije) in s tem obudi trenutno "neaktivni" kapital.

Lahko pa v Gorenju začnejo razmišljati tudi v smeri svojih dobaviteljev vhodnih surovin, saj aktualni trendi ne kažejo, da bi se cene teh surovin konkretneje ohladile. Kakršnekoli aktivnosti v tej smeri bi delničarjem morebiti nakazale, da pri Gorenju razmišljajo v različne smeri.

Sicer pa bo na psihologijo delničarjev vplival tudi prihodnji prehod na mednarodne računovodske standarde, saj bodo posamezne postavke nižje, kot je že moč videti v medletnem poročanju v sekciji poročanja v skladu z MSRP. Še dobro da bo negativne efekte naslednje leto reševal nižji strošek tekočih plač in sicer je groba ocena 20% znižanja davka na plače, ki ga plača podjetje, okoli 3,3% celotne mase plač oziroma dobrih 600 milijonov tolarjev...

SKB IN KOMUNICIRANJE

Ob tako izrednem dogodku, kot je bil ponedeljkov rop bi si komitenti SKB banke zaslužili vsaj boljše in hitrejše komuniciranje. Tako pa so morali čakati cele tri, da je SKB objavila prvo uradno sporočilo za javnost (če seveda odštejemo medijsko nastopanje)...

Očitno ni samo varovanje, ki ga morajo izboljšati, ampak tudi obvladovanje kriznih dogodkov...kar pa je lahko v poduk vsem drugim podjetjem, da imajo vsaj v predalu narejene plane kako se obnašati v kriznih situacij...

BEG KAPITALA

iz vzajemnih skladov, ki so (oziroma so bili) usmerjeni predvsem na slovenski kapitalski trg, se nadaljuje. Najlepše se to vidi pri najstarejšem vzajemnem skladu, iz katerega so vlagatelji minuli mesec dvignili skoraj dve milijardi tolarjev oziroma skoraj 7 milijard tolarjev v zadnjem letu.

Nič bolje ne kaže drugim "sorodnim" skladom, zato je vprašanje časa, kdaj bodo družbe za upravljanje, ki upravljajo te sklade začele konkretneje oglaševati, da je delež Slovenije bistveno upadel in da so skladi postali "globalno" usmerjeni. Pri najstarejšem slovenskem vzajemnem skladu lahko opazimo, da so oglasni letaki še zmeraj naravnani na pretekle donose, ob tem pa se pozablja na sam opis sklada: fleksibilna struktura naložb.

Mogoče se omenjeni opis ne oglašuje preveč, ker je delež Slovenije še zmeraj visok napram deležu tujih delnic, vsekakor pa lahko predvidevamo, da vlagatelji ob prestavljanju svojih prihrankov v delniške sklade (glede na nivo vplačil predvsem v take, ki so panožno ali geografsko specializirani in s tem tudi bistveno bolj tvegani), ne pomislijo, da s svoijm kapitalom prihajajona "razburkano morje"...

NANOTEHNOLOGIJA - NASLEDNJI VELIKI TREND?

Nanotehnologija je panoga, ki je v zadnjih letih deležna vse več pozornosti. To se pozna tako na obsegu investiranja v R&D kot tudi v številu podjetij, ki se s to dejavnostjo ukvarjajo. Prejšnji teden pa je med drugim začel kotirati ETF PowerShares Lux Nanotech z oznako PXN.

Seveda sama aktualnost panoge še ni dovolj tehten razlog za investiranje, kar lahko razberemo iz zadržanega komentarja s strani The Motley Fool-a , vseeno pa je dober korak za vlagatelje, ki želijo biti vsaj v delčku svojega portfelja izpostavljeni različnim, a obetavnim panogam...

TURIZEM - HRVAŠKA

Hrvaška turistična sezona je bila letos uspešna, vse kaže pa da bo naslednje leto še boljše. Pojavljanje Hrvaške kot destinacije leta v mednarodnih turističnih publikacijah ter drugih tujih časopisih (Telegraph, Chicago Tribune ter ostali) daje temu prostoru potrebno izpostavljenost tistim gostom, ki pustijo v turističnem kraju več kot povprečni turist iz Slovenije, Madžarske, Slovaške ali Češke.

Glede na obstoječi trend vse večjega zanimanja je vsekakor škoda, da slovenska podjetja, ki se ukvarjajo s turizmom, niso konkretneje posegla v lastništvo hotelov ter drugih turističnih podjetij, ki poslujejo predvsem v Dalmaciji. Z novim letom prihajajo nova pričakovanja in s tem tudi nove valuacije podjetij, ki pa bodo po vsej verjetnosti višje od letošnjih.

Po drugi strani pa se lahko omenjena slovenska podjetja ter predvsem Slovenska turistična organizacija vprašajo, kaj se lahko da storiti, da namesto Hrvaške pride na tako mesto v mednarodnih publikacijah Slovenija...

VARČEVANJE IN LETO 2006

Glede na hitrejšo rast bančnih vlog kot lani lahko predvidevamo, da je ta dinamika povezana s samim borznim dogajanjem. Seveda se pojavlja zanimivo vprašanje, kakšno bo borzno leto 2006, saj bomo zaznali kar nekaj sprememb:

- pospešeni, transparentnejši umik države iz gospodarstva,
- prvi učinki reform (če ne drugega, vsaj v delu nižjih stroškov plač),
- poročanje po mednarodnih računovodskih standardih s strani nekaterih podjetjih,
- spremenjeni davčni okvir za kapitalske dobičke...

Omenjene spremembe bodo povečini pozitivno vplivale, zato je verjetno, da bo smer gibanja tečajev pozitivna...

VINDIJA IN PTIČJA GRIPA

Še enkrat tisto o psihologiji potrošnikov: pred objavo, da gre za nevarni virus H5N1, so Hrvati normalno kupovali izdelke Vindija, nato pa se je situacija zelo spremenila.

Glede na logični razplet je zanimivo, zakaj naša perutninska podjetja ne stopijo v proaktivno oglaševanje in začnejo malo več informirati svoje potrošnike o možnosti prenašanja virusa preko njihovih izdelkov na človeka. Če se bo namreč omenjeni virus pojavil v Sloveniji, bo prepričevanje potrošnikov težje...

TUDI NEMCI

razmišljajo o dvigu praga za upokojitev na 67 let. V bistvu predlagajo stimulacijo za delo po 65. letu, kar spominja na našo reformo. Izstopajoča razlika obeh napovedanih reform je v tem, da bi se Nemci lahko pri 65. letih upokojili, v kolikor bi v pokojninski sistem plačali določen znesek.

Omenjeni predlog je za nižje sloje neprijazen. Ob visokem znesku, ki bo ločeval kdo se sme upokojiti in kdo mora še delati, bodo zaposleni z nižjimi prispevki v pokojninski sistem na slabšem.

Je pa tudi v Nemčiji to občutljiva tema, kar kaže tudi na morebitno postopno vpeljavo (od 2011 naprej)...

PETROL

Politično kadrovanje ustvarja negotovost, ki se pri investicijskih odločitvah navsezadnje odraža v večjem zahtevanem donosu. Tako bi si lahko razložili tudi pasivnost gibanja tečaja delnic Petrola, ki se je v starih dobrih časih gibal skupaj s Krko, dandanes pa je med njima precejšnja razlika...

Sicer pa argument predsednika uprave, da odstopa zato, ker je to najbolje v korist družbe, ni najbolj prepričljiv. Zakaj ni razkril, kaj točno se je v resnici dogajalo? Mali delničarji so zato še zmeraj v neugodnem položaju, saj o raznih političnih vplivih na vodenje Petrola lahko le špekulirajo...

Kljub temu pa se lahko spomnimo tistega splošnega pravila, da je dobro kupovati takrat, ko nihče noče kupovati...

LOGISTIČNI POSPEŠEK

Čaka Luko Koper ter njene poslovne partnerje. Z imenovanjem novega predsednika uprave, ki je do sedaj vodil Fersped, je Luka Koper pred novim zagonom, ki lahko pomeni tudi hitrejše povezovanje z Intereuropo ter navsezadnje tudi s Holdingom SŽ. Le-ta je največji lastnik Ferspeda, zato je pričakovati, da bo sodelovanje Luke Koper s Holdingom SŽ še boljše, saj se računa na dobre odnose, ki jih ima novi predsednik uprave s Holdingom SŽ.

Sicer pa imajo po vsej verjetnosti veliko vprašanj v Intereuropi, kjer po zamenjavi nadzornikov, še zmeraj visi senca nedorečene usode, ki bi jo lahko prinesla Luka Koper. Novi predsednik uprave bo vsekakor namenil Intereuropi več pozornosti, če ne drugega zato, ker prihaja iz iste branže in bo vedel, kam pogledati...

S tem znanjem pa bi lahko sprožil tudi agresivnejšo konsolidacijo tako na slovenskem trgu kot tudi na preostalih trgih bivše Jugoslavije, kjer v zadnjem času beremo samo o aktivnosti Viator&Vektorja...

OBNOVLJIVA ENERGIJA

Z visokimi cenami naftnih derivatov se je pozornost vlagateljev usmerila v alternativne vire energije, kar so z novimi, "energy" skladi izkoristili tudi domači upravljavci vzajemnih skladov. Pri tem pa niso edini, saj je danes začel na nemški borzi kotirati certifikat, ki se nanaša na indeks ERIX (European Renewable Energy Index).

Indeks ne vključuje podjetja, ki se ukvarjajo z nuklearno energijo, temveč samo s solarno, vetrno, vodno, biomaso ter geotermično energijo. V indeks so vključena evropska podjetja, kar daje seveda omejeno razpršenost. Ta problem lahko delno rešimo z ameriškim ETF skladom PowerShares Wilder Clean Energy, ki kotira pod oznako PBW na ameriški borzi AMEX.

Alternativni viri so prihodnost, toda v primeru nadaljevanja postopnega padanja cen naftnih derivatov, se bo pozornost vlagateljev v energetska podjetja nekoliko zmanjšala, s tem pa kratkoročno tudi tečaji delnic...

PTIČJA GRIPA - HRVAŠKA

Glede na to, da so jo locirali v okolici jezera Grudnjak v Zdencu na jugovzhodu Virovitičke - Podravske županije bo zanimivo opazovati tako širjenje gripe kot tudi reakcijo prebivalcev v relaciji domačih prehrambenih izdelkov (od perutnine pa do vseh drugih izdelkov, ki izhajajo iz živali, ki "tavajo" po pašnikih). Mogoče utegne ta gripa vplivati tudi na prodajo drugih, neperutninskih izdelkov. Od omenjenega kraja na primer ni daleč mesto Veliki Zdenci, kjer je doma Zdenka, prehrabmena industrija, ki nam je znana predvsem po topljenih sirih...

MEDIKA

Najava največje hrvaške veledrogerije Medike, da se bodo njene delnice uvrstile v prvo kotacijo na Zagrebški borzi je vsekakor pohvale vreden korak, še bolj zanimiva pa je namera, da bodo zaradi visokega enotnega tečaja, ki ga sedaj dosegajo (okoli 250.000 tolarjev) naredili delitev delnic.

Omenjeni korak, bolj poznan kot stock split, bo omogočil manjšim delničarjem lažjo participacijo v uspehu družbe, izkušnje dosedanjih delitev pa kažejo, da se tečaj delnic zaradi večjega povpraševanja poveča hkrati pa se okrepi likvidnost delnic.

Slovenska podjetja z omenjeno delitvijo delnic nimajo veliko izkušenj. Povečini so bile to zakonske prilagoditve pidov oziroma idov, medtem ko pri podjetjih z absolutno najvišjim tečajem delnic zaenkrat še ni opaziti takih razmišljanj. Mogoče pa bi lahko bil čas za Lesnino (tečaj pri 270.000 tolarjih), Helios (tečaj pri 204.000 tolarjih), Salus (tečaj pri 126.000 tolarjih), KD group (tečaj pri 120.000 tolarjih), Etro 33 (tečaj pri 99.000 tolarjih) ter Krko (tečaj pri 97.000 tolarjih), da začnejo razmišljati tudi v tej smeri...

MEGA ZADETEK

Nismo davčna oaza, lahko pa postanemo igralniška oaza. To je občutek po napovedi o gradnji nove, super velike igralnice s strani slovenskega Hita ter ameriškega Harrah's-a. Omenjena gradnja je po dolgem času konkretna napoved večje greenfield investicije v Slovenijo, ki nas bo izstrelila nazaj na radarje vseh potencialnih vlagateljev, ki razmišljajo o širitvi v srednjo oziroma vzhodno Evropo.

Projekt bo pritegnil mnogo pozornosti, ki jo je smiselno izkoristiti: vlada bi lahko poleg približajočega sprejema eura ter napovedanih gospodarskih reform tako veliko greenfield investicijo uporabila kot dober argument pri trženju Slovenije, kot dežele odprte za nove priložnosti. Seveda bi morali ob tem pustiti ob strani pretekle izkušnje...

Sicer pa bo napovedani projekt preizkušnja tako za domačo infrastrukturo kot tudi za vse zaposlene v spremljajočih branžah. In katera podjetja si poleg investitorjev lahko od tega posla obetajo veliko: v prvi vrsti gradbena podjetja, nato pa celoten turističen sektor...

PERUTNINA PTUJ

Je eno izmed podjetij, ki jih lahko aktualna ptičja gripa precej prizadane. In sicer tako iz vidika potrošnje kot tudi iz vidika okužbe perutnine. Pri sami potrošnji gre seveda za psihologijo kupcev, ki se bodo že iz previdnosti odrekli perutnini, medtem ko je nevarnost okužbe perutnine predvsemv tem, da se virus širi s ptice na ptico tudi po zraku z vdihovanjem.

V kolikor bi delnice Perutnine Ptuj kotirale na borzi, bi se po vsej verjetnosti morebitna nevarnost odrazila tudi na tečaju delnic (mogoče se to že pozna pri odkupu s strani borznih hiš). Seveda pa ptičja gripa ne predstavlja samo nevarnosti. Za nekatera podjetja je to tudi priložnost. Pa čeprav mogoče samo psihološka: švicarskemu podjetju Roche, ki izdeluje aktualno zdravilo Tamiflu, je v zadnjih treh mesecih tečaj porasel za dobrih 13 odstotkov.

REFCO ŠKANDAL

Saj ni res, pa je. V to kategorijo bi lahko uvrstili zadnji finančni škandal, ki je ponovno dokazal, da kreativnosti računovodstva ni meja. Pri borzno posredniški hiši Refco, ki je specializirana za trgovanje z izvedenimi vrednostnimi papirji, je slaba dva meseca po izpeljavi javne prodaje delnic prišlo v javnost, da je direktor družbe "skril" za 430 milijonov dolarjev slabih dolgov in s tem olepšal bilanco stanja.

Odziv nadzornih organov je bil hiter, saj je nekaj dni po objavi sledila hitra aretacija direktorja (že izpuščen po plačilu varščine 50mio$), hkrati pa so s polno paro začele delati nekatere odvetniške pisarne, ki že zbirajo pooblastila s strani delničarjev ter lastnikov obevznic za ustrezne litigacijske ukrepe. Seveda pa delničarji ter imetniki obveznic niso edina skupina zavedenih. Sem spadajo tudi poslovni partnerji, ki jih je doletela vrsta različnih problemov.

Eden izmed teh je izpostavljenost do omenjene borzne hiše. Zaenkrat veliko podatkov še ni bilo razkritih, prvi pa kažejo, da nas čakajo zanimiva presenečenja: avstrijska banka BAWAG je razkrila, da je izpostavljena za dobrih 500mio$.

Aktualno vprašanje je seveda ali bo v skupini prizadetih poslovnih partnerjev tudi kakšna domača finančna institucija...

KEKSI IZ SRBIJE

V minulih dneh sem obiskal Srbijo in v sklopu lokalne borzne hiše Fima tudi nekaj podjetij, ki so se predstavila (Alfaplam, Tigar ter nekatera druga). Poleg tega sem nekaj časa porabil tudi za pregled trgovinskih polic C Marketa, kjer sem pozornost namenil lokalnim proizvodom. Predvsem keksom, ki prihajajo iz tovarn Banini Kikinda ter Jaffa Fabrika biskvita Crvenka.

Pri Baninijevih izdelkih sem kot zanimivost zasledil čajno pecivo Domaćica, ki je zelo podobno Kraševi različici čajnega peciva Domačica. Slednjega prodaja tudi Mercator, zato sem pomislil, da bi lahko Mercator pod svojo blagovno znamko prodajal srbske izdelke in si tako morebiti izboljšal svojo pogajalsko moč tudi v Srbiji kot tudi celotno maržo, saj so keksi v Srbiji bistveno cenejši kot pri nas.

Na primer biskvitni kolači s prelivom Munchmallow, ki se pojavljajo v različici jagoda ali pa v klasični različici, stanejo manj kot 100 tolarjev...

PETROL

Sprejeta sprememba časovnega okvirja modela izračunavanja cene naftnih derivatov je v tem trenutku voda na mlin Petrolu. V zadnjih dneh je namreč cena nafte nekoliko upadla, hkrati pa se trenutno ne pričakuje presenečenja, ki bi na hitro pognala vrednost nafte navzgor.

Tako bo lahko Petrol tekoče kupoval po nižnji ceni, medtem ko bo naslednja dva tedna prodajal po ceni, ki se je določila, ko je bila nafta še višja. Upravičeno lahko predvidevamo, da bo njegov zaslužek v tem obdobju nadpovprečen.

KRKA

Strateškega partnerja ne bodo iskali. Ali jih bo mogoče poiskal sam? Vprašanje je seveda aktualno, posebej če ga povežemo z zadnjimi nakupi tujih investicijskih skladov. Le-ti so na nek način skladni z razmišljanjem o kotaciji na tuji borzi, zato bi bilo zanimivo razkritje ali se že kaj dela na tem projektu in če že imajomogoče izbrano depozitarno banko.

Če predpostavimo, da bosta državna sklada v naslednjih treh letih v določeni meri "zapustila" Krko (SOD popolnoma, KAD pa odvisno od njihove nove investicijske politike), ter da ti loti ne bodo šli strateškemu lastniku, potem projekt tuje kotacije dobi zelo trdno podlago. Seveda pa je vprašanje, kako jo bodo ocenili tuji vlagatelji...

Primer iz sosedne Hrvaške razkriva, da so delnice Plive pogosto cenejše v Londonu kot pa v Zagrebu:
Seveda pa Krka ni v takem položaju kot Pliva. Morebitno kotacijo v tujini bi morala Krka izkoristiti predvsem za izdajo svežih delnic, kapital pa nameniti za nakupovanje tujih sorodnih podjetij. Na primer Hemofarm, ki ima v svoji delniški strukturi tudi slovenske finančne lastnike, ki bi jih po dobri ceni po vsej verjetnosti le prepričali...

PREDSTAVITEV REFORM

Odzivi na objavljene predloge reform so zelo različni. Pa čeprav se nas večina zaveda, da je trenutno stanje slabo in da če se želimo premakniti, moramo nekaj spremeniti. Zato te reforme. Ta logika je premalo poudarjena, saj drugače mediji ter raznovrstni nasprotniki ne bi takoj izpostavljali negativnih posledic....in ustvarjali splošno sliko, da so reforme zanič.

Tukaj je vlada naredila napako - predstavitev reform bi moral prevzeti strokovnjak za komuniciranje in ne v tolikšni meri avtorji, ki sodeč po dosedanjih zagovorih delujejo premalo zavzetno. In to kljub temu, da je vsebina predlaganih reform logična: da se nekam premaknemo, moramo nekaj za to tudi narediti. Tudi v finančnem svetu je podobno: za boljši donos je pač potrebno več tvegati...

Tako pa razno razni nasprotniki reform že počasi nabirajo točke s populističnimi izračuni ter ocenami, ki ponavadi upoštevajo samo eno stran reform...

NEPREMIČNINE IN REFORME

Objavljen sklop predlaganih reform vsebuje tudi obdavčitev nepremičnin. Ocena potencialnih davkov se giblje okoli 30 milijard letno, kar pomeni, da bodo morali sedanji lastniki mnogih stanovanj seči globje v žep.

To bi lahko imelo vpliv na prodajno dinamiko stanovanj, posebej če bo zakon uspel obdavčiti neracionalno alokacijo prihrankov. S tem bi zakon spodbujal posameznike, ki živijo sami v zelo velikem stanovanju, da se preselijo v manjša stanovanja...

Ker bo omenjena reforma marsikateremu lastniku večih stanovanj stopila direktno na žulj, lahko pričakujemo konkretna nasprotovanja za uvedbo omenjene reforme...

ZAUPATI SKUPINI NFD?

Napovedan prevzem Saturnus Embalaže je marsikateremu delničarju privabil nasmeh na lica, toda nasmeh je trajal vse do razkritja prevzemne cene. Hiter pregled stabilnosti ter dobičkonosnosti poslovanja razkrije, da bi rad prevzemnik prišel do podjetja poceni.

Zakaj tako z nizko prevzemno ceno? Po vsej verjetnosti si prevzemnik pušča maneverski prostor za nadaljnja pogajanja s preostalimi delničarji (državna sklada, KD ter mali vlagatelji), ki še niso prodali. V takem položaju lahko sklenejo win-win kombinacijo, saj lahko državni skladi tako kot pri Leku s pogajanji iztržijo novo, višjo ceno. V stilu da bo koza cela in volk sit...

Seveda pa se ob tem vprašamo, kako je s prvotnimi prodajalci. Predvsem s holdingom NFD. Kakšno računico so imeli, da so Avstrijcem prodali po takšni ceni? Namreč pogled na Ljubljansko borzo vrednostnih papirjev razkrije, da je primerjalna cena po povprečnem knjigovodskem multiplikatorju bistveno višja. Celo knjigovodska vrednost delnice je višja.

Kako naj mali vlagatelji zaupajo skupini Nacionalna finančna družba, ki med drugim upravlja tudi vzajemne sklade, če ob prodajah pomembnih deležev uspešnih podjetij prihaja do tako nelogičnih oziroma nerazumljivih potez?

REKORDNI ODLIV

v višini dobre milijarde tolarjev iz vzajemnih skladov v minulem mesecu potrjuje trend realokacije prihrankov domačih vlagateljev: iz domačega trga na tuje trge. Kljub temu, da je tolikšen odliv največji doslej, trend realokacije domačih prihrankov potrjujejo tudi druga znamenja: povečano zanimanje za vzajemne sklade z investicijsko politiko, ki je usmerjena na tuje trge, ter prihod novih vzajemnih skladov, ki s svojo investicijsko politiko niso usmerjeni na slovenski kapitalski trg.

Omenjena realokacija je odziv vlagateljev na pasivno stanje na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev: vlagatelji na žalost še zmeraj izbirajo vzajemne sklade predvsem po kriteriju tekoče donosnosti in sicer po pravilu največ zanimanja za vzajemni sklad, ki je v danem trenutku najboljši.

Sicer pa je tolikšen odliv iz vzajemnih skladov, kot smo ga zaznali v minulih dneh, povzročila napoved sprememb davčne zakonodaje. Omenjene spremembe lahko označimo kot pospeševalec realokacijskega trenda, ki ima med drugim tudi delni vpliv na tečaje domačih delnic. Sam vpliv bi lahko bil bistveno večji, če ne bi v zadnjih tednih zaznali povečan interes tujih vlagateljev po delnicah Krke in Mercatorja...

MESEC VARČEVANJA

O tem se govori predvsem oktobra. Oglasi razkrijejo, da so družbe za upravljanje z vzajemnimi skladi ter zavarovalnice z naložbenim zavarovanjem trenutno najaktualnejša izbira. Zanimivo je, da zavarovalnice naložbenega zavarovanja niti ne oglašujejo tako močno, saj samo "vsebino" oglašujejo že družbe za upravljanje. Zato zavarovalnim agentom ostane relativno enostavno delo, kar se kaže tudi v samih rezultatih, ki jih lahko razberemo iz Statističnega zavarovalniškega biltena 2005:

• Konec leta 2004 je bilo skoraj 90.000 polic življenjskega zavarovanja, vezanih na enote investicijskih skladov (navadnih skladov) oziroma dobrih 267.000 polic življenjskega zavarovanja, vezanih na pokojninske sklade.

• Zavarovalnice so preko omenjenih polic v letu 2004 obračunale 40,6 milijard tolarjev premij (od tega 13,6 milijarde tolarjev na police vezane na navadne sklade ter 27 milijard tolarjev vezane na pokojninske sklade).

Če pri tem primerjamo neto prilive v slovenske vzajemne sklade v istem obdobju (slabih 82 milijard tolarjev), lahko ugotovimo, da življenjska zavarovanja z naložbenim tveganjem postajajo vse pogostejša izbira. Kljub temu, pa je znesek prihrankov v vzajemnih skladih še zmeraj zelo oddaljen od zneska prihrankov, ki se nahajajo v bančnih depozitih. Med vzroke bi lahko šteli tudi več kot dvakrat manjša vplačila v vzajemne sklade kot preteklo leto v istem obdobju...

KAJ ČE...

bi Ministrstvo za finance ali pa kakšno drugo ministrstvo ugotovilo, da je v bistvu zelo enostavno vplivati na trg vrednostnih papirjev v okviru zakonskih možnostih: na primer, da pošljejo predlog o nepričakovani obdavčitvi. Borzni trg pade v šok. Nato pa ta predlog lepo spremenijo ali pa umaknejo.

Kakšen je recept uspešnega investiranja za vlagatelja v takem okolju?

NISMO TAKO MISLILI

...bi lahko rekli na Ministrstvu za finance. Današnji popravek predloga sprememb Zakona o dohodnini daje vsekakor poučen epilog: kar ni sprejeto, se lahko še spremeni. In to ima svoje tveganje, ki ga moramo upoštevati pri investiranju. Posebej v Sloveniji.

Sicer pa je sedaj aktualno vprašanje ali bodo vrednostni papirji slovenskih delnic v prihodnjih dneh skočili nazaj na nivoje preteklega tedna z enakim tempom kot so padli? Po vsej verjetnosti ne. Nekateri prodajalci bodo kapital selili drugam, nekateri kupci pa bodo vsekakor unovčili nekaj zaslužka. Borzni trg bo tako še zmeraj nekaj odstotkov nižje kot je bil pred enim tednom, pravo smer pa bodo nakazali šele devetmesečni rezultati.

Do rezultatov ter morebitnih drugih presenečenj (pozitivnih ali negativnih) pa se bo Ljubljanska borza vrednostnih papirjev ponovno ovila v odejo delne nelikvidnosti ter nezanimivosti. Prva polovica tega tedna pa bo ostala v prijetnem spominu, da se tudi na naši borzi včasih zgodi adrenalinska dogodivščina, ki povrne nekdanji lesk zanimivega borznega dogajanja...

STANJE NA LJUBLJANSKI BORZI

Je idealno za aktivne vlagatelje. Po dolgem času malenkostno več aktivnosti, ki jo spodbuja davčno špekuliranje ter približajoči triletni rok, ko je Novartis plačal kupnino. Kupnina je znašala dobrih 200 milijard tolarjev in nekaj tega denarja so vlagatelji investirali nazaj v delnice slovenskih blue chipov. Prav te delnice se lahko zaradi napovedanih davčnih sprememb pojavijo na ponudbeni strani.

Podobno je tudi pri slovenskih vzajemnih skladih. Vplačil v obdobju od septembra 2002 do decembra 2002 je bilo za skoraj 13 milijard tolarjev. Nekaj teh vplačil bodo vlagatelji zaradi napovedanih davčnih sprememb dvignili.

Kako naprej pa je seveda odprto vprašanje. Po eni strani prodajni pritisk ne bo samo muha enodnevnica ampak bo po vsej verjetnosti prisoten do konca leta. Tega se zavedajo potencialni kupci, zato s kakšnim izredno hitrim nastavljanjem nakupnih naročil ne bodo hiteli. Razen v kolikor se bo na nakupni strani pojavilo toliko kapitala, da bo spodbudilo aktivnejše povpraševanje. Toda na to ne moremo stoodstotno računati, saj marsikateri vlagatelj sedaj razmišlja o selitvi kapitala na tuje trge.

Lahko bi rekli, da je trenutno stanje negotovo. In kot tako idealno za aktivne vlagatelje, saj negotovost ustvarja mnoge kratkoročne priložnosti...

MERCATOR DRUGAČE?

Sicer nimam navade podajati kritike na posamezne komentarje, ampak današnji komentar rizičnega menedžerja investicijskega sklada vsebuje preveč pomankljivosti, ki jih ne bi pripisal tako izobraženemu kadru:

- državna sklada bi morala imeti bistveno višji zahtevani donos za delnice Mercatorja kot so ga opredelili v sami pogodbi,

- dokapitalizacijo Mercatorja bodo izvajali tudi zaposleni. Po vsej verjetnosti tega ne bi storili v kolikor bi menili, da so delnice prevrednotene, kar pomeni, da tukaj omenjena teorija o asimetričnosti informacij ne pride čisto v poštev,

- delnica Laškega je v času začetka zgodbe od 23.08.05, ko so se pojavili prvi namigi o morebitnem vstopu Laškega v Mercator do 6.09.2005, ko je tečaj dosegel kratkoročni vrh, pridobila dobrih 8 odstotkov. Oziroma okoli pet milijard več tržne kapitalizacije. Pri Istrabenzu kakšnih posebnih odzivov ni bilo. Sicer se tukaj zmeraj pojavlja problem, kako določiti obdobje. Namreč vlagatelji z notranjimi informacijami bodo aktivnejši, še preden bodo novice prišle v javnost, kar pomeni, da "zgodba" vpliva na tečaj še preden je objavljena,

- primerjati leto 2002 in 2005 ter vrednost borznega indeksa je preveč enostavno. Namreč v tem času se je poslovanje Mercatorja zelo spremenilo (že po dobičku), poleg tega pa se je tudi poslovno okolje zelo spremenilo - na primer obrestne mere so bile takrat nad 10%, danes pa so dobre tri odstotke,

- za konec pa seveda manjka izračun.

20 LET

Je nov časovni horizont, ki nam ga prinašajo spremembe zakona o dohodnini. Nanaša se na obdobje, po katerem bo kapitalski dobiček vlagatelja v vzajemnem skladu, delnicah ali deležu podjetja neobdavčen. Do sedaj je ta rok znašal tri leta, zato bo želja po optimiziranju davčnega statusa ponovno delovala v smeri velike prodajne aktivnosti, ki jo bomo zaznali do konca leta.

Napovedane spremembe zakona o dohodnini bodo namreč začele veljati že s prvim januarjem 2006, kar je po eni strani pozitivno presenečenje po drugi strani pa šok vlagateljev, saj morajo relativno hitro unovčiti neodbavčene kapitalske dobičke. Kakšen vpliv bo to imelo na stanje Ljubljanske borze vrednostnih papirjev si lahko le zamislimo, prava dilema vlagateljev pa se bo pokazala po unovčitvi: kam s kapitalom za dvajset let.

Idealna naložba bi morala vsebovati element fleksibilnosti (spreminjanje investicijske politike oziroma investiranje v regijo ali sektor, ki je aktualen), element nespremenljivosti (status "primarne" naložbe ostaja isti, za dosego ugodnega davčnega statusa) ter element dostopnosti (cenovno ugodna naložba).

Za male vlagatelje se temu idealu najbolj približajo aktivno upravljani vzajemni skladi ter življenska zavarovanja z naložbenim tveganjem..

RAZCVET OBVEZNIŠKEGA TRGA?

V petek so bile objavljene napovedane spremembe Zakona o dohodnini. Poleg že omenjenih bistvenih sprememb, ki se nam obetajo, so avtorji spreminjali tudi klasifikacijo kapitala. Le-ta po novem ne bo več štela dolžniške vrednostne papirje s čimer se povečuje baza vrednostnih papirjev, s katerimi lahko neobdavčeno trgujemo (dosedaj so v tem klubu samevali izvedeni vrednostni papirji).

Napovedana klasifikacija lahko privede do hitrejšega razvoja slovenskega obvezniškega trga in sicer bi ob večjem zanimanju lahko zaznali "kreativne" obveznice, ki bi mejile na izvedene vrednostne papirje. Na primer izdaja brezkuponskih obveznic, katerih glavnica sledi izbranemu delniškemu indeksu ali trgu.

Seveda bi bilo v takem primeru zanimivo opazovati davčni status, posebej če bi prišlo do konkretnih emisij. Sicer pa se lahko tudi za navadne brezkuponske obveznice vprašamo, kakšen bo naš status, v kolikor jih prodamo pred zapadlostjo. Kako razliko v ceni razdeliti na nihanje tečaja ter natečene obresti?

DAVČNE SPREMEMBE

Danes so se karte o našem bodočem davčnem okolju ponovno premešale. Iz vidika vlagatelja je zelo pomembno, da se bo po vsej verjetnosti spremenil način obdavčenja kapitalskih dobičkov iz naslova vzajemnih skladov. Dosedanjega se bo baje "ukinilo", saj naj bi se vzajemne sklade obravnavali tako kot delnice.

S tem bodo slovenski vlagatelji ponovno brez problema vlagali v tuje, po trenutni davčni zakonodaji nekvalificirane vzajemne sklade. Kakšen bo to vpliv na domačo industrijo vzajemnih skladov je težko reči, dejstvo pa je, da bo po vsej verjetnosti "dotok" svežega kapitala v slovenske vzajemne sklade nekoliko usahnil. Poleg tujih vzajemnih skladov bo povprečne vlagatelje prej kot slej zajel trend neposrednega vlaganja v ETF-je, ki predstavljajo vzajemnim skladom resno konkurenco...

Sicer pa napovedane spremembe prinašajo še eno zanimivo dimenzijo in sicer 20.let. Po tem času bodo kapitalski dobički neobdavčeni. Ali bo še smiselno vlagati direktno v delnice podjetja, bo aktualno vprašanje - v 20. letih se namreč lahko zgodi marsikaj...

HEMOFARM IN VIATOR&VEKTOR

Viator&Vektor je na trgu bivše Jugoslavije zelo dejaven. Kljub neprijetnostim, ki jih je deležen na Hrvaškem, je na Srbiji naredil korak dlje. V torek so namreč iz podjetja sporočili, da so kupili hčerinsko firmo Hemofarma, ki se ukvarja s špedicijo. Slednje lahko razumemo tudi kot osredotočenje srbskega farmacevta na osnovno dejavnost in prepuščanje "drugih" opravil tistim, katerim so ta opravila osnovna dejavnost. Gre seveda za outsourcing. S pogodbo si je Viator&Vektor zagotovil 8 letno poslovno sodelovanje s Hemofarmom, omenjeni korak pa je po vsej verjetnosti samo uvod v krepitev pozicije Viatorja&Vektorja na trgu bivše Jugoslavije.

Ob tem dogodku si lahko zastavimo vprašanje, kakšne so reakcije Intereurope oziroma kakšne "adute" imajo oni v rokavu. Ali imajo preveč dela z lastniško "negotovostjo" oziroma pričakovanim, toda še vedno ne realiziranim prevzemom s strani Luke Koper?

Sodelovanje Hemofarma ter Viator&Vektra pa namigne tudi na razmišljanje, zakaj se tega niso spomnila tudi slovenska podjetja. Ali se jim izračuni ne izidejo? Viator&Vektor bo za podjetje Hemofarm transport i špedicija d.o.o. plačal slabih 800 milijonov tolarjev, zanj pa bo dobil 23 vozil ter 8 let poslovnega sodelovanja s Hemofarmom. Mogoče bi tak način sklepanja pogodb razsvetlil tudi kakšnega menedžerja v slovenskih trgovskih, živilskih ali pa drugih podjetjih, katerih špedicija ni osnovna dejavnost...

PREVZEM SLOVENIJALESA IN DRŽAVNA SKLADA

Po fiasku s prodajo Mercatorjevih delnic me vsekakor zanima, kako bosta državna sklada ravnala tokrat. Nominalna vrednost delnic Slovenijales znaša 10.000 tolarjev, knjigovodska pa dobrih 23.000 tolarjev. Letnega dobička so v skupini Slovenijales v zadnjih dveh letih imeli okoli 500 milijonov tolarjev, kar pomeni ob trenutni tržni kapitalizaciji 3,4 milijarde tolarjev razmerje PE slabih 7 (povprečje borznega trga na Ljubljanski borzi vrednosntih papirjev je bistveno večje) . Poleg tega je dividendni donos Slovenijalesa nad tremi odstotki (dividenda je bila za leto 2004 430 tolarjev), kar je višje kot je zahtevana donosnost s strani državnih skladov za delnice...

Ali bosta državna sklada izpustila dobro naložbo poceni oziroma ali se jima bo "mudilo" ven iz te naložbe za vsako ceno je vsekakor umestno vprašanje, saj takšen umik iz gospodarstva ni najboljša strategija.

Okoliščine pa sicer napovedujejo, da je tak scenarij že vnaprej dogovorjen...prevzemna ponudba je samo korak, da se ugodi vsem zakonskim zahtevam - Triglav finančna družba se bo namreč pripojila k Zavarovalnici Triglav in po tem dogodku bi Zavarovalnica presegla prevzemni prevzem...

ALI NAS ČAKA BORZNI ZLOM?

Slovenski borzni trg se letos išče - sprva rast SBI20 nad 5100 indeksnih točk, nato potop pod 4400 indeksnih točk in vrnitev v območje 4600 indeksnih točk. Slednjo vrnitev bi lahko označili samo za korekcijo oziroma za pozitivni popravek negativnega trenda, ki ponovno pridobiva na moči. K temu zaključku ne napeljuje samo tehnična analiza ampak tudi nekateri temeljni dejavniki, ki smo jim oziroma jim bomo priča:

• vse nižji prilivi prihrankov v domače vzajemne sklade oziroma odtoki iz skladov, ki imajo naložbe tudi v Sloveniji,
  
• približajoči se triletni rok od prevzema Leka bo marsikaterega vlagatelja spodbudil k razmišljanju o selitvi kapitala drugam. Mnogo ljudi je pred tremi leti kupovalo Krko (v območju 40 do 45 tisoč tolarjev), Mercator(okrog 25 tisoč tolarjev) ter Petrol (okrog 40 tisoč tolarjev),
  
• nerodne politične-kadrovske menjave, ki se kažejo v počasnem menjavanju, neustreznih kadrih ter različnimi, preveč očitnimi interesi posameznih političnih struj
  
• netransparentnost poslovanja državnih skladov, ki sta s prakso Mercatorja pridobila eno veliko črno piko v očeh vseh vlagateljev (razen kupcev seveda),
  
• očitna selitev slovenskega kapitala na jug ter na zahod, kar se kaže tudi v naslovih posameznih člankov,
  
• še zmeraj premajhna stopnja varčevanja,
• nestabilnost EU in eura ter
  
• navsezadnje komplicirana davčna zakonodaja.

Ob vsem tem se ne gre čuditi, če bo SBI20 zdrsnil tudi pod 4000 indeksnih točk...

VPRAŠANJE ZA LASTNIKE KD HOLDINGA

In sicer v premislek za prihajajočo skupščino: Zakaj so vložki KD Groupa ovrednoteni drugače kot KD holding?

Napovedani stvarni vložki s strani KD Groupa so namreč ovrednoteni drugače kot pa je vzeta vrednost delnic KD Holdinga. Ko primerjamo različne stvari je pomembno, da imamo nek skupen imenovalec. Zato se že nekaj časa sprašujem, ali ne bi bilo pravičneje, če bi obstajala dvosmerna ulica in bi KD Holding ovrednotili enako kot so ovrednotili napovedane stvarne vložke KD Groupa...in jih nato združili oziroma vpoštevali v kontekstu dokapitalizacije.

GOSPODARSKA RAST IN KADROVANJA

Kadrovske menjave so v letošnjem letu pogoste, točen davek pa bodo pokazale šele prihodnje leto, ko bodo znani poslovni rezultati letošnjega leta. Primer Abanke Vipe je primer, kjer "prave" uprave že več kot dva meseca ni. Kljub novemu predsedniku uprave, se še zmeraj razpravlja o novi ekipi, ki bo po vsej verjetnosti zaživela šele v oktobru ali pa še kakšen mesec kasneje. Upravičeno se lahko vprašamo koliko priložnosti se je oziroma se bo Abanki Vipi v tem času izmuznilo in sicer zaradi morebitne neodločnosti v obliki nepodpisovanja pomembnejših dokumentov.

Kljub temu, da so zadnje številke rasti BDP-ja spodbujajoče, bi lahko le-te bile še višje. In to ob relativno bolje načrtovanem kadrovanju. Hitrejše menjave, preverjeni ter predvsem iz stroke kandidati ter navsezadnje nepolitični nadzorniki bi pripomogli k temu, da bi razvito Evropo ujeli hitreje...

JAVNA UPRAVA IN AVTOMOBILI

Pri samem postopku javnega razpisa slovenske vlade za nakup 237 avtomobilov sta me presenetili dve stvari: nenaklonjenost uporabi okolju prijaznim avtomobilom ter potrditev obstoja visokih marž v industriji.

Glede na to, da se vse močneje govori o tem, da naj bi državljani gospodarno ravnali z viri energije, bi od države samoumevno pričakoval, da bo dajala zgled. In tako pred samo ceno avtomobila postavila kriterij porabe goriva, emisije izpušnih plinov ter podobno. Na žalost so uporabili samo stare znane kriterije (cena, servisna mreža, varnost, dobavni rok ter garancija), pri kratkem opisu vozil pa so uporabili samo dve možnosti - bencinski ali dizelski motor. Človek se vpraša, ali niso še slišali tudi za hibridna vozila, ki trenutno prihajajo vse bolj v veljavo, kar se je opazilo tudi na frankfurtskem avtomobilskem sejmu.

Glede obstoja visokih marž, ki zgleda nočejo zapustiti avtomobilske industrije, pa smo lahko razbrali iz komentarja direktorja AC Intercarja. V njem je potrdil domnevo, da imajo avtomobilski trgovci resnično visoke marže. Mercedesov terenec ML, ki ga ponuja omenjeno podjetje trži, so vladi na razpisu ponujali 35 odstotkov ceneje kot je sicer na uradnem ceniku. Logika nam govori, da z izgubo ne bi prodajali, zato se lahko smiselno vprašamo, zakaj so take marže še zmeraj prisotne kljub odprtemu trgu.

Ali ne bi bilo preprosteje, če bi bili avtomobili cenovno bolj dostopni? S tem bi preusmerili potrošnjo tudi v druge, mogoče bolj koristne stvari. Dokler se to ne zgodi, bomo še zmeraj priča ogromnim in lepim hišam mnogih avtomobilskih trgovcev, ki s svojo velikostjo na daleč sporočajo, da je v tej industriji precej zaslužka. Zgleda, da smo nekako naivno pričakovali nekaj sprememb z vstopom v EU, toda tujih trgovcev na našem trgu ni zaznati. Najboljši približek so seveda tisti iznajdlljivi samostojni posredniki, ki pridno uvažajo rabljene avtomobile iz Nemčije, Francije ali Italije...

VZAJEMNA

V dnevnih novicah smo lahko prebrali, da je predmet nakupovanja podjetja CDE Nove tehnologije s strani Vzajemne predmet zlorabe položaja. Kot glavni adut se razkriva ceno delnic nekaj mesecev pred nakupom in dejansko ceno. Ceni se seveda ogromno razlikujeta, toda ali je to res zadostna podlaga za tako enostavno poenostavljanje »borznih« zadev.

Vrednost delnic je bila in bo vedno pogojena zanimanju vlagateljev. In to ne glede na to, ali se je dejanska vrednost podjetja kaj spremenila ali ne. V kolikor je zanimanje močno, potem cena zraste. V kolikor ga ni, cena pade.

Kako je bilo v primeru podjetja CDE Nove tehnologije je sicer težko reči, saj je javnost zmedena zaradi poenostavljanja dejstva, do so tekoči lastniki vplačevali po nizki vrednosti, medtem ko so zunanji kupci plačevali po visoki vrednosti. Ta relacija mnogim ne gre v glavo.

Kar se tiče številk pa je očitno, da Vzajemna ni naredila slabega posla, v kolikor bo podjetje še naprej dosegalo podobne dobičke:

CDE Nove tehnologije je imelo v letu 2004 dobrih 64 milijonov tolarjev dobička, v letu 2003 pa slabih 60 milijonov tolarjev dobička (22% marža). Če bi podjetje ovrednotili na podlagi dobička ter splošnega kazalnika PE, ki ga ima borzni trg na Ljubljanski borzi vrednosntih papirjev (okoli 17,5) potem bi dobili okvirno vrednost podjetja v višini 1120 milijonov tolarjev. Vzajemna je za 65% delež omenjenega podjetja plačala 308 milijonov tolarjev, kar pomeni, da so ga ocenili na 473 milijonov tolarjev. Ali z drugimi besedami, njihova naložba prinaša 41,6 milijonov dobička na vložek 308 milijonov tolarjev. To je več kot 13 odstotni donos.

Sicer je pravi razsodnik samo čas, ki pokaže ali je bila naložba utemeljena ali ne. In tako bo tudi čas pokazal ali sta državna sklada poceni prodajala Mercator ali ne...

14,4 MILIJARD TOLARJEV ZA NAJVEČJI DZU

Z današnjo objavo sklica skupščine smo lahko videli, koliko so KD-jevi revizorji ovrednotili KD Investments. Na skoraj 14,4 milijarde tolarjev. Omenjena številka je na prvi pogled visoka, toda podrobnejši pregled ameriških družb za upravljanje razkrije sledeče:

• PE ameriške industrije upravljanja premoženja znaša 22,2. Če bi s tem ovrednotili KD Investments, bi dobili skoraj 18 milijard tolarjev (lanskoletni dobiček) oziroma 16,8 milijard tolarjev (letošnji polletni dobiček).

• P/B ameriške industrije upravljanja premoženja znaša 7,2. Če bi s tem ovrednotili KD Investments, bi dobili dobrih 7,9 milijard tolarjev (lanskoletni kapital) oziroma 6 milijard tolarjev(letošnji polletni podatki).

• ROE ameriške industrije upravljanja premoženja znaša 17%. Če bi s tem ovrednotili KD Investments, bi dobili dobrih 4,7 milijarde tolarjev (lanskoletni dobiček) oziroma 4,4 milijarde tolarjev (letošnji polletni dobiček).

Kako bodo delničarji KD holdinga omenjeno ocenitev sprejeli je odprto vprašanje, dejstvo pa je, da je nerazumljivo zakaj so delež KD Groupa ovrednotili bolje kot deleže drugih lastnikov KD Investmentsa. Preračun pokaže, da en odstotek KD Investmentsa družbenika KD Group znaša 143.949.357,14 tolarja, medtem ko en odstotek KD Investmentsa drugih družbenikov znaša 143.949,350,00 tolarjev. Od kje ta razlika?

Sicer pa pogled na današnjo vrednost KD Holdinga razkriva, da je KD Investments vreden že dobrih 16 milijard. Tečaj KD Holdinga je porastel za okoli 13% napram tečaju, ki so ga določili za "poplačilo" stvarnega vložka...

ISTRABENZ KOT DOLGOROČNI VLAGATELJ

V petkovem sporočilu za javnost se je Istrabenz pri Mercatorju opredelil kot dolgoročni finančni investitor. Pri omenjeni opredelitvi stopita v ospredje dve besedi: dolgoročni ter finančni.

Če je Istrabenz resnično dolgoročni investitor, potem je zanimivo, da sama pogodba vsebuje prevzemno klavzulo le do konca leta 2006. Sama opredelitev kot finančnega investitorja pa na nek način razkriva, da je Istrabenzu mar samo zaslužek. To je bistvo finančnih vlagateljev. Maksimizirati svoje naložbe ob sprejemljivem tveganju.

Obe besedni opredelitvi gresta zelo težko skupaj - lahko se vprašamo, kaj bi storil Istrabenz, v kolikor bi 2. januarja 2007 angleški Tesco podal prevzemno ponudbo za Mercator po recimo 60.000 tolarjev za delnico.

Sicer pa bi lahko v svojem sporočilu za javnost konkretno napisali, zakaj vstopajo v Mercator dolgoročno: Ali gre tukaj za morebitno približevanje Petrolu preko partnerske pogodbe, ki sta jo sklenila Mercator in Petrol lansko leto? Ali je potrebno iskati motive v DrogiKolinski? Ali pa v morebitnih prihrankih, če bi posamezne sklope poslovanja outsourcal kot so na primer distribucija? Ali bodo aktivneje posegali v poslovanje Mercatorja?

FRANCOSKA LOGIKA

V FT piše, da je francoski finančni minister v boju proti visokim cenam naftnih derivatov namignil, da lahko Francija uvede enkratni davek, ki bi dodatno obdavčil naftna podjetja. Temu se še lahko izognejo v kolikor bi znižali ceno goriv in povečali investicije v obnovljivo energijo.

Omenjene poteze so vsekakor znak, da se na trgu poleg potrošniških zahtev pojavljajo tudi dovolj močni politični pritiski, ki bodo energetike prisilili k postopnem uveljavljanju alternativnih energij. Ali to pomeni, da bomo kmalu zaznali vrh cen naftnih derivatov?

VIATOR&VEKTOR: ALI JE VREDNO?

Viator&Vektor je z nakupom družbe Transport, ki je del šibeniške Tvornice lakih materiala (TLM) stopil na mino. Ali je bilo to predvidljivo ali ne je težko reči, dejstvo pa je, da je "mali" upor šibeniških podizvajalcev (prevoznikov) povzročil izredno velike posledice, ki so pripeljale do tega, da se sedaj s tem problemom ukvarja celo hrvaška vlada. Ves ta razplet daje slabo luč na Viator&Vektor in to kljub temu, da Viator&Vektor pri tem ni imelo oziroma nima prav nobenih slabih namenov. Z odklonitvijo predloga o sporazumni prekinitvi sklenjene pogodbe pa se seveda postavlja vprašanje ali je ta korak smiselen?

Ali je TLM transport edina pot, da si Viator&Vektor ob kupnini dobrih 50 milijonov tolarjev ter napovedanem investiranju 2 milijonov evrov vzpostavi Transportno - logistični center Južna Hrvaška? Po mojem ne. Preučitev zanimivih lokacij v okolici Zadra ali pa južno od Šibenika bi mogoče navrgla nekaj rešitev...

Viator&Vektor se sicer nahaja v dobri pogajalski poziciji (pogodba je namreč veljavna). To lahko izkoristil tudi tako, da bi pogodbo ob ustrezni odškodnini ali pa ob ustreznem nadomestnem deležu v drugem sorodnem podjetju prekinil. Ob vsem tem pa je seveda potrebno paziti na to, da si ne zaprejo vseh vrat na Hrvaškem, saj so očitno južni trgi za slovenske špediterje zelo zanimivi.

"BILA JE TIPIČNA PORTFELJSKA NALOŽBA"

...je bil komentar predsednika uprave KAD-a Tomaža Toplaka glede prodaje Mercatorja. Sama klasifikacija te trditve potrdi sume, da ni šlo samo za umik države iz gospodarstva. Če bi KAD dejansko sledil vlogi portfeljskega vlagatelja potem bi sedaj in v preteklosti zaznali aktivnejše zbiranje ponudb v smislu javnih dražb, aktivnejše nastopanje na skupščinah (predvsem z nasprotnimi predlogi ter višjimi dividendami) ter hitrejšo menjavo portfelja.

Žal je klasifikacija KAD-a kot portfeljskega vlagatelja samo metanje peska v oči, kot tudi mogoče napačno razumevanje funkcije KAD-a s strani vodilnih - portfeljski vlagatelj pri dobri ceni proda vse naložbe. Ali je to tudi cilj KAD-a? Ali je KAD-u interes maksimizacija vrednosti portfelja ob izbranem tveganju, kot je to interes vsakega portfeljskega vlagatelja?

Vprašanj je resnično veliko, konkretnih odgovor pa zelo malo. Ali ni bolje, da bi KAD imel dobro definiran cilj (še sedaj se ne ve ali gre tukaj tudi za komponento ohranjanje nacionalnega interesa), saj bi tako lažje napisali/izvajali strategijo? Do takrat pa je kot v Alici v čudežni deželi vsaka pot prava...

KDO POTREBUJE POKOJNINO?

Je moj prvi pomislek ob predstavitvi reforme Jožeta P. Damijana, ki govori o zviševanju delovne dobe do 70.leta. Reforma je vsekakor dobra za razmislek in prinaša tisto svežino predloga, o katerem do sedaj nismo razmišljali. Hkrati pa mi vsebina reforme odpira misel ali sploh potrebujemo sistem pokojnin, ki bi jih zagotavljal ZPIZ. Ob pričakovani življenski dobi 76,2 let bi potrebovali le toliko prihrankov, da bi pokrili omenjeno obdobje šestih let, ko bi bili upokojenci.

Ob tem se seveda sprašujem ali ni boljši in cenejši način državljane izobraziti o varčevanju za pokojnine ter jih pripraviti k temu, da bi namesto socialnih prispevkov, ki se namenijo ZPIZ-u, ta denar usmerili v ustrezne naložbe (v mladih letih v delniške sklade, v srednjih letih v mešane in pred pokojem v obvezniške ter denarne sklade). Logika bi nam morala narekovati, da je skoraj nesmiselno plačevati 50 let, da bi nato dobivali 6 šest let skupaj z jamranjem ZPIZ-a, da moramo še posebej varčevati, ker bodo pokojnine v prihodnosti itak (pre)majhne.

Če vzamemo eno povprečno bruto plačo 170.000 tolarjev, iz katere "dobimo" ven okoli 117.000 tolarjev neto ter ob tem plačamo 26.350 tolarjev ZPIZ-u lahko ugotovimo, da bi v 50 . letih plačali okoli 16 milijonov tolarjev (ob predpostavki, da je plača kot tudi prispevek nespremenjena). Mislim, da imamo v Sloveniji dovolj sposobnih finančnih strokovnjakov, da bi tak vložek v tem času oplemenitili na takšen nivo, da bi lahko posameznik preživel pokoj kot kralj...

Iz tega sledi še malenkostno bolj agresivna ideja in sicer, da lahko medgeneracijsko pogodbo kar ukinemo. Še posebej zato, ker dandanašnja rodnost kaže, da trenutna delovna sila ne more računati na prihodnje podpiranje s strani današnjih novorojenčkov. Le-teh je namreč že v osnovi premalo, kar kaže tudi trend razmerja med zavarovanci in upokojenci:

Razmerje med zavarovanci in upokojenci (povprečno število v letu)

leto	zavarovanec : upokojenec	zavarovanec : upokojenec
2004	1000 : 644	1:1,5
2003	1000 : 638	1:1,6
2002	1000 : 626	1:1,6
2001	1000 : 605	1:1,7
2000	1000 : 598	1:1,7
1999	1000 : 595	1:1,7
1998	1000 : 620	1:1,7
1990	1000 : 434	1:2,3
1984	1000 : 331	1:3,0

NOV TRIK KD HOLDINGA?

Po neuspelem poskusu pripojitve KD Groupa h KD Holdingu smo prejšnji teden lahko zasledili, da vodilni na KD Holdingu sedaj razmišljajo o povečanju osnovnega kapitala družbe s stvarnimi vložki. Seveda se s tem takoj pojavi vprašanje, kako bodo ocenili te stvarne vložke in če bodo ti stvarni vložki delnice KD Groupa po kakšni ceni jih bodo ovrednotili.

En način ovrednotenja je seveda tržna cena. Toda zaradi slabe likvidnosti in majhne razpršenosti lastništva lahko pri KD Groupu pride do manipulacije. Z drugimi besedami, pri KD Groupu se da lažje oblikovati ter vzdrževati želen nivo delnice, kar kaže tudi graf gibanja tečaja delnic KD Groupa (vir: Ljubljanska borza), kjer so spremembe tečaja zelo sunkovite:

Drugi način je knjigovodska vrednost. Tukaj se problemi pojavijo predvsem pri naložbah KD Holdinga, saj je v njegovem portfelju kar nekaj naložb, ki so knjižene po nakupnih cenah, medtem ko so tržne cene bistveno višje. Zato knjigovodska vrednost ne odseva prave vrednosti.

Tretji način pa je pošteno ovrednotenje, ki bi ga moral opraviti neodvisen strokovnjak oziroma inštitucija. Ali bo do tega prišlo je težko reči, dejstvo pa je, da se je s tem problemom potrebno ukvarjati še pred izvedbo skupščine...

SPRENEVEDANJE POLITIKOV

Prav zanimivo je spremljati izjave raznih politikov o prodaji Mercatorja Laškemu in Istrabenzu: Vizjak je "pozdravil" umik države iz gospodarstva, medtem ko so poslanci SD ostro napadli način prodaje. K slednjemu mnenju se je pridružila tudi stroka, Janković ter več ali manj vsi, ki neodvisno spremljajo razvoj slovenskega kapitalskega trga. Prav o tem so govorili tudi na Trenjih, kjer pa ni prišlo do kakšnih otipljivih zaključkov, ampak samo do balinanja s skromnimi pojasnili ter replikami.

Sam način prodaje je v vsej zgodbi ena izmed največjih napak (poleg končnega kupca), saj sem prepričan, da bi se v Sloveniji našla še kakšna finančna skupina, ki bi bila sposobna kupiti delež KAD-a in SOD-a v Mercatorju, če bi le vedela, da je se državnima skladoma tako mudi.

Torej če povzamem, gre le za staro novo sprenevedanje politikov, ki se kaže v obljubah enega (npr. o transparentnosti prodaje s strani KADa in SODa kot je opredeljeno v koalicijski pogodbi) ter realizaciji drugega. Za vlagatelja to pomeni samo, da mora slovenskemu poslovnemu okolju pripisati večjo stopnjo tveganja oziroma pozabiti na tisto staro motivacijo o kupovanju slovenskih delnic, da bo nekoč prevzem.

PREHRAMBENA INDUSTRIJA

Danes sem bil na konferenci o kapitalskem trgu na Hrvaškem, Srbiji ter BIH, ki jo je pripravila hrvaška borzna hiša FIMA. Poleg same predstavitve borznih trgov ter nekaterih makroekonomskih podatkov, so bili na konferenci tudi kratki inserti, ki so jih pripravila nekatera podjetja. Le-ti so bili v stilu roadshow-ov, kjer si na hitro izvedel najpomembnejše in seveda najlepše stvari o podjetju.

Eno izmed teh podjetij je bila tudi Podravka, ki jo je predstavila ga. Lidija Kljajic, odgovorna oseba za odnose za vlagatelje. Sama predstavitev je bila opravljena v lepi luči, žal pa so nekateri podatki nakazali, da se prehrambena industrija nahaja v zelo težkem položaju. Najlepše se to vidi preko primerjave porasta stroškov, ki so jih namenili za marketing (le-ti so se povečali za 15% v letošnjem prvem polletju glede na lanskoletnega ) in porasta prodaje (prodaja je v istem obdobju porasla za 1%). Če posplošim, lahko rečem, da so z močnejšim marketingom uspeli ohranjati nivo prodaje. Kam to pelje si lahko le predstavljam...posebej pa zato, ker je gospa v svoji predstavitvi nanizala nekaj iztočnic, kako se bodo spoprijemali na prihajajoče izzive v branži (povečana moč trgovcev, privatne znamke, vstop diskontnih trgovcev, konsolidacija):

• zmanjševanje stroškov prodaje in distribucije (govorila je o tem, kako naj bi tovoranjaki istočasno prevažali različne produkte - tukaj sem se spomnil na Pivovarno Laško in na situacijo v Sloveniji, kjer je še vedno zaznati, da se steklenice Uniona, Fructala, Laškega ter Radenske še zmeraj prevažajo na posameznih ter ne skupnih tovoranjakih - toliko o izkoriščenih sinergijah...),
• povezava s strateškimi partnerji (in to ne toliko z lokalnimi ampak svetovnimi kot so Nestle in Unilever),
  
• konsolidacija prodajnikov.

No, kljub težkemu položaju je očitno, da se na Podravki trudijo. Vsaj s spletnimi stranmi, kjer lahko najdemo tudi tehnično analizo njihove delnice, kar je zelo redek pojav...

USODA MERCATORJA

Današnja skupščina Mercatorja je nakazala, da usoda Jankoviča ni čisto dorečena. To, da se je z državnimi skladi še v ponedeljek menil o dokapitalizaciji, naslednji dan pa so ga presenetili z nasprotnim predlogom kaže, da so v ozadju interesi, ki so skriti celo vodstvu Mercatorja.

Ob tem se lahko vprašamo ali bo Jankovič postal samo eden izmed mnogih malih delničarjev. Če bo izgubil svoj položaj, potem je zelo verjetno, da bo izgubil tudi vpliv nad ostalim deležem, ki ga imajo notranje zaposleni. S tem bo avtomatično postal mali delničar, ki bo imel veliko informacij o podjetju (s tem bi lahko na skupščinah delal mnoge preglavice...). Lahko se celo znajde v takem položaju kot nekateri lastniki podjetij v Sloveniji, ki kljub nekaj odstotnem deležu ne pridejo do konkretne besede...

Drugo vprašanje pa je seveda o usodi Mercatorja. V kolikor Pivovarna Laško postane eden izmed večjih lastnikov, potem bi lahko videli posledice predvsem v ožji izbiri pijač na Mercatorjevih policah, povečanemu nezadovoljstvu kupcev ter postopnem upadanju prometa. Morebitni interes Pivovarne Laško po Mercatorju ne more biti samo finančna naložba - kratkoročne koristi so namreč drugje: osvežitev dobaviteljske pogodobe, vpogled v pogodbe z drugimi dobavitelji in podobno...

SLABO VREME ZA ZAVAROVALNICE?

Zgodbe o požarih na Portugalskem, o množičnih poplavah po Evropi in o pričakovanem razdejanju hurikana Katrina v Ameriki nas vsekakor spomnijo na to, da bo nekdo moral kriti te ogromne stroške obnove. Seveda se misli hitro ustavijo pri zavarovalnicah, ki bodo morale zaradi pokrivanja mnogih odškodninskih zahtevkov(poškodovane hiše, avtomobili ipd.) široko odpreti svoje žepe.

Nekatere zavarovalnice so se izrednim primerom, ki so na žalost vse pogostejši, že v določeni meri prilagodile. Na primer zavarovalnica Mercury Insurance Group je objavila nasvete glede morebitnih zahtevkov glede poškodovanih avtomobilov zaradi hurikana Katrina. Podobne ukrepe lahko pričakujemo tudi s strani drugih zavarovalnic, saj očitno proaktivno vedenje pripelje hitreje do želenih rezultatov.

Seveda taki dogodki niso povsem slabi za zavarovalnice - pričakujemo lahko vsaj dva pozitivna vpliva in sicer prvega s strani samih zavarovancev (le-ti bodo zavarovali vse več stvari), drugega pa s strani samih zavarovalnic (le-te bodo povišale premije). Končni rezultat je sicer težko napovedljiv, dejstvo pa je, da se bodo zavarovalnice kopale v dobičku takoj, ko bo nastopilo "mirno" obdobje...

KRKA

Dosežen porast prodaje na ruskem tržišču je vsekakor dobra popotnica Krkine usmeritve - povečanje za 70% pomeni, da je ruski trg prinesel okoli 5 milijard več prihodkov (kar predstavlja dve tretjini neto porasta celotne prodaje Krke). Omenjeni porast je zanimiv še posebej, ker je vrednost dolarja v letošnjem prvem polletju v povprečju nižja kot v lanskem polletju (186 tolarjev vs. 194 tolarjev za ameriški dolar).

Pri sami objavi je zanimivo tudi to, da je Krka razkrila kolikšen delež prodaje namenja družbi v obliki donacij ter sponzorstev - 0,8% celotne prodaje pomeni, da je letno na voljo dobra milijarda tolarjev. Ali z drugimi besedami povedano : petina zneska, ki je bila letos namenjena dividendam... Ob tem se seveda lahko vprašamo koliko sredstev bi za omenjene namene ostalo, če bi Krka prišla pod okrilje kakšne druge multinacionalke... Pri Leku tega podatka ni v letnem poročilu, čeprav pišejo, da so preko davkov družbeno odgovoren gospodarski subjekt (seveda poleg drugih donacij in sponzorstev), lahko pa si predstavljamo, da v kolikor ohranjajo isti absolutni znesek, potem se z rastjo prodaje relativni delež vztrajno niža...

MERCATOR - PRIKRIVANJE INFORMACIJ?

Današnje Mercatorjevo polletno poročilo je vsekakor zanimivo branje. Sprva zato, ker so številke na prvi pogled izstopajoče, drugič pa zato, ker ob malo podrobnejšem prebiranju takoj pomislimo na to, ali ni bilo nekaj informacij prikritih. Namreč pregled javnih objav s strani Mercatorja v letošnjem prvem polletju (info središče, arhiv novic in info za vlagatelje) ne razkrije prodaje Savinih delnic, ki ima pomemben učinek na poslovni izid.

Ali gre to za namerno prikrivanje zaradi približajoče dokapitalizacije, ki jo bodo med drugim izvedli tudi vodilni v Mercatorju, je odprto vprašanje. Dejstvo je, da je današnje polletno poročilo vsekakor obarvano v optimističnem tonu (kar se kaže tudi v enotnem tečaju): ankete o zadovoljstu kupcev, o "store equity", priročnosti kupovanja in drugih podobnih stvareh kažejo na to, da Mercator očitno vodi. In če so stranke zadovoljne potem se za prihodnost res ni bati. Seveda bo za vzdrževanje tega slovesa potrebno tudi dolgoročno nižanje marž, saj konkurenca pri tem ne bo spala: vsi se namreč zavedajo, da je končna cena za večino kupcev izredno pomemben dejavnik.

No, glede prihodnjih marž ter prihodnjega dobička ne smemo pozabiti še na samo financiranje. Pregled financiranja kaže na spretno izkoriščanja trga obrestnih mer, kar je zelo pohvalno - iz naslova financiranja je Mercator v letošnjem polletju prihranil okoli milijardo tolarjev (plačal je okoli 2,7 milijard obresti, kar je 1 milijardo manj kot v prejšnjem polletju). Seveda to pomeni, da moramo pri napovedovanju ta učinek dati ven, saj je malo verjetno, da bodo dodatno milijardo prihranili tudi v naslednjem letu - torej je "realen" polletni dobiček dobre 3 milijarde tolarjev (ko izvzamemo učinek Save ter učinek spretnega financiranja)...