SELITEV

Po dolgem času planiranja...je le prišel čas za selitev in osvežitev. Na lastno domeno:

www.podlupo.si

Vsi novi zapisi bodo torej na novem spletnem naslovu...

INFOND HOLDING

Danes smo lahko prebrali obvestilo o pomembnem poslovnem dogodku s strani Infond Holdinga in sicer je za 34,4 mio EUR vnovčil delež v Soški elektrarni.

Ni slabo, posebej če primerjamo kupnino s tržno kapitalizacijo, ki je trenutno na 103,33 mio EUR...

WTI - 9. TEDEN

Minuli teden sem zapiral kratki poziciji USD/JEN in DAX, vzrok zapiranja pa ni sprememba pričakovanj glede prihodnjih padcev DAXa in okrepitve jena ampak predvsem omejevanje izgube. Pozicija na srebru je še zmeraj aktivna.

DIVIDENDNA DONOSNOST

Ob tako izraziti rasti tečajev na Ljubljanski borzi bomo letos zaznali nižjo povprečno dividendno donosnost kot v preteklosti. Pogled na nekatere napovedane dividende namreč razkrije, da bo povprečna rast letošnjih dividend zaostajala za rastjo tečajev delnic:

GORENJE IZ DRUGEGA ZORNEGA KOTA

Na dnevih slovenskega kapitalskega trga se je predstavilo tudi Gorenje. Sam se tako predstavitve kot tudi osebnega srečanja nisem uspel udeležiti, vseeno pa sem nekaj dni kasneje izkoristil priložnost, da preverim svoja razmišljanja o Gorenju s članico uprave, ki pokriva področje financ in ekonomike.

Pogovor je seveda tekel v smeri surovinskega trga in dejstev, ki so jih vlagatelji ob zadnji izraziti rasti tečaja enostavno spregledali. V nadalevanju seveda sledi nekaj misli, ki vodijo v enostavni zaključek - dobiček Gorenja bo na prepihu:

- stroški materiala: stroški osnovnega ter pomožnega materiala v strukturi prihodkov skupine Gorenja zavzemajo preko 70 odstotkov. V letnem poročilu sicer ni razkrito, koliko teh stroškov odpade na primer na vhodne materiale, toda glede na naravo proizvodnje lahko predpostavljamo , da vsaj polovica. Z rastjo vrednosti baznih kovin na surovinskem trgu se te vrednosti prej ko slej prenašajo v stroške materiala - trik je namreč v tem, da je obrat zalog hiter (po dveh mesecih), pogodbe z dobavitelji baznih kovin (npr. jeklarji) pa so bolj kratkoročne narave kot pa dolgoročne. To pomeni, da je Gorenje po določenem času spet na tržnih cenah in stroški materiala se temu ustrezno povečajo.

- cenovna elastičnost panoge: večina kupcev sprva gleda cene in nato blagovno znamko. To je seveda odraz izrazite cenovne elastičnosti, ki onemogoča enostavno prenašanje podražitev vhodnih materialov na končno ceno proizvoda. V tem kontekstu je treba opazovati trend marž Gorenja, ki bo letos dodatno pod vplivom ne samo višjih stroškov surovin ampak tudi višjih davkov ter višjih stroškov financiranja (iz letnega poročila 2005 ima Gorenje 43% dolga na spremenljivi obrestni meri):

Vir: letna poročila in objave, lastni preračuni

Torej ob nezmožnosti enostavnega prenašanja rasti stroškov materiala na prodajne cene bo dobiček vsekakor na prepihu. In tukaj se valuacije podjetja popolnoma spremenijo, zato ob takem stanju ni dvakrat za reči, da bo vodstveni kader Gorenja več kot dobro premislil ali bodo osebno po trenutnih cenah sodelovali v prihajajoči dokapitalizaciji.

WTI - 8. TEDEN

Minuli teden brez transakcij. Tokratni padec na Kitajskem je imel manjše vplive, čeprav se je o kitajskih obrestnih merah samo špekuliralo. Mogoče bo kaj več premikov, če bo do spremembe res prišlo.

Sicer je smiselno spremljati jen, ki ima vse pogoje da pozitivno preseneti. Tukaj mislim predvsem na morebino zvišanje obrestne mere v maju s strani japonske centralne banke.

GORENJE IN BAKER

Današnja izstopajoča rast tečaja delnic Gorenja vsekakor nima veze s samim poslovanjem Gorenja. Dovolj je že, da pogledamo na surovinski trg, kjer lahko opazimo izrazite skoke:

Vir: TradePort2

V slabih treh mesecih je baker porasel za 50% in se tako skoraj vrnil v rekordna območja, ki smo jih beležili lansko poletje. Vpliv na vhodne stroške Gorenja bo velik, končni rezultat pa bo odvisen predvsem od tega, kako uspešno Gorenje prenaša naprej te stroške kot tudi kako veliko zalogo surovin si je nabavil pred nekaj meseci, ko so bile bistveno ceneje.

KD HOLDING IN SEAWEAY

Ko je leta 2000 zgorel Gorenjev obrat Galvana, smo na borzi zaznali negativno reakcijo vlagateljev. Tokrat pri Seawayu oziroma KD holdingu te rekacije ni bilo zaznati, pa čeprav so ocene škode iz dneva v dan višje.

Razlog lahko iščemo v pozavarovanju AdriaticeSlovenice. AdriaticaSlovenica bo po vsej verjetnosti preplačala upravičeno škodo v Seawayu, saj moramo tu upoštevati interes lastništva KD Holdinga - v kolikor ne bi poplačala, potem bi naložba KD Holdinga v Seawayu izgubila na vrednosti. V primeru poplačila pa itak zavarovalnica dobi krito iz naslova pozavarovanja. V tem primeru bi lahko rekli, da je to win-win kombinacija za KD Holding. Zavarovalnica je s Seawayevim požarom dobila odlično vsebino za prodajni govor (dobro je imeti poslovanje zavarovano) in tako možnost za povečanje prodaje, po drugi strani pa Seaway morebiti dobi finančno inekcijo, ki jo lahko izkoristil v kontekstu nove lokacije. In ja, tudi Gorenje se je po požaru "vrnilo" močnejše.

PS: sem lastnik prednostnih in rednih delnic KD Holdinga.

RUSKI TUŠ ZA KRKO, KI TO NI?

Pred časom sem pisal o zmanjševanju Krkine prodaje v Ruski federaciji, minule dni pa je predsednik uprave Krke na predstavitvi vlagateljem razložil, da program DLO predstavlja samo 20% delež v strukturi prodaje v Ruski federaciji.

To pa ni tako veliko, saj preračunano na celotno prodajo to pomeni okoli 3,5% delež.

WTI - 7. TEDEN

Jen je v zadnjem tednu še nekoliko izgubil na vrednosti, malo več aktivnosti pa lahko pričakujemo konec tedna, ko bo v Washingtonu sestanek G-7, kjer bi lahko tečaj jena bil tema pogovorov. V sklopu tekmovanja sem v minulih dneh vzpostavil kratko pozicijo na nemški DAX:

Vir: TradePort2

Nemški borzni indeks že kar nekaj dni beleži vztrajno rast, ki jo je prekinilo današnje ameriško trgovanje. Z rastjo se je tudi indeks RSI vzdignil na nivo, ki počasi že opozarja na večjo verjetnost korekcije.

Kratka pozicija na USD/JEN in dolga pozicija na srebro ostajata.

ŠE ENA TEORIJA ZAROTE

Sicer ni zrasla na mojem zelniku ampak je vseeno dobra osnova za premislek o prihodnji prodaji zemljišča v Stožicah:

Zemljišče v Stožicah, kjer bo nogometni stadion ter trgovski center, bo lahko dobra vstopnica za srbske trgovce. Tako se bo Janković lahko odkupil za financiranje zadnjega nakupa delnic Mercatorja preko KLM d.d., hkrati pa poskrbel za novo ponudbo v Ljubljani. Tak vstop je smiselen, saj je enostavneje začeti z velikim trgovskim centrom kot pa z malimi trgovinami. Lep primer je Leclerc, ki ima po zadnjih meritvah skoraj 2% tržni delež.

S prodajo srbskim trgovcem/vlagateljem (ali pa npr. hrvaškim trgovcem) bi se Janković na nek način maščeval, hkrati pa poskrbel, da bi za omenjeni projekt Ljubljančani dobili največ...

BANKA KOPER SPET POCENI

Tokrat s strani Luke Koper, ki je danes prodala 8,3 odstotni delež Banke Koper. Prodajna cena je ista kot jo je pri prodaji dosegla Intereuropa, kar kaže na izvrševanje nakupnih opcij.

Če odmislimo, da se je delež prodal sorazmerno poceni ter da nismo zaznali v javnosti nikakršnega odziva na to, da letna poročila vnaprej dogovorjenih obvez o prodaji, se je vsaj smiselno vprašati zakaj se Luka Koper ni odločila prodati delnice Banke Koper takrat kot Intereuropa. Glede na dejstvo, da je bila cena že vnaprej definirana, potem je bilo nesmiselno s prodajo čakati dva meseca, saj se cena v tem obdobju ni spremenila. Če bi Luka Koper prodala delnice Banke Koper takrat kot jih je Intereuropa, bi lahko kupnino povečala vsaj za obresti kratkoročne vezave (recimo od 3,75% do 4% letno). V številkah to pomeni od 155.902 EUR do 166.295 EUR.

Sedaj je na vrsti samo še Istrabenz in če bo tudi pri njemu ista prodajna cena, potem se res lahko vprašamo, ali je podjetjem vseeno kdaj dobijo kupnino.

ZDRS PRED VRATI?

Danes lahko v Financah preberemo kar nekaj člankov o pregretosti trga:

• Tečaji nad poslovnimi dosežki
• Slovenska borza - zatišje pred zdrsom?
• Za kratkoročne vlagatelje je čas za prodajo

Zato bo prav zanimivo spremljati reakcijo vlagateljev, ki ponavadi radi reagirajo na takšne članke. Seveda s pomočjo borznih posrednikov, ki vlagateljem lepo razložijo tisto, kar preberejo.

RUSKI TUŠ ZA KRKO

Prodajni rezultati Krke razkrivajo, da tradicionalno najboljše tromesečje letos ni prineslo bistvene rasti v Vzhodni Evropi. Omenjena regija je v zadnjih letih bliskovito rasla, letos pa te rasti nismo zaznali.

Vir: www.krka.si

Največ zaslug zato ima ruski trg, kjer je Krka začutila težave, ki so se pojavile pri izvajanju programa DLO (zmanjšanje nabora zdravil, zamujanje s plačili ipd.). Tako so prodajni rezultati skupine Krke v Ruski federacij i glede na lansko prvo tromesečje bistveno slabši:

Vir: www.krka.si

Kako dolgo se bodo težave na ruskem trgu še čutile je težko reči, po vsej verjetnosti pa letošnji prodajni rezultati ne bodo dosegli visoko letečih napovedi. Zato bo po vsej verjenosti potrebno tudi kakšen popravek že narejenih analiz - npr. analiza Erste bank vsebuje pričakovanja, da bo Krkina rast prihodkov v letošnjem letu dosegla 16,3% :

Vir: Erste Bank

Toda dejanska rast v prvem četrtletju, ki je najmočnejše, je bila 13%. Negativna presenečenja so zato povsem verjetna...

DOGOVORJEN POSEL?

Ko sem prebiral uradna obvestila na SEONET-u o izstopu Triglava DZU oz. skladov, ki jih upravlja, iz Istrabenza ter nakupu podobne količine delnic Istrabenza s strani Maksime, sem se takoj vprašal, kakšna je bila cena celotnega posla in kdo je bil vmesni posrednik (Triglav je prodajal 3.4.2007, Maksima pa kupovala 4.4.2007).

Kot vlagatelja v vzajemnem skladu Triglav steber 1 me take prodaje stisnejo pri srcu, saj sem prepričan, da iztržena kupnina po vsej verjetnosti ni maksimalna - prave cene sicer ne poznam, toda če bi bila odlična, bi se lahko družba za upravljanje brez sramu pohvalila.

Tako pa ostaja občutek, da so se ponovno razdelile karte...

SBI ČEZ 8000 TOČK

Pogled na zadnji naskok psihološke meje (iz 6000 indeksnih točk na 7000 indeksnih točk) razkrije, da smo novih 1000 indeksnih točk dočakali v skoraj enakem obdobju - dva meseca. Seveda je bilo pri tokratnem vzponu težišče v zadnjih dneh, ko smo med trgovanjem pri nekaterih delnicah opazili, da je ponudbe enostavno zmanjkalo.

Vir: LJSE

To pomanjkanje ponudbe nam ponuja vsaj dve smernici:

• delnic ni več na razpolago - več kot desetletna privatizacija nas je pripeljala do točke, ko je že kar nekaj podjetij delničarsko "pospravljenih" oziroma imajo dolgoročne lastnike. Ali kot je povedala Ani Klemenčič, ko je omenila, da je delnic že zmanjkalo. Zanimanja za slovenske delnice pa je še zmeraj nekaj - od vzajemnih skladov pa do malih vlagateljev. Seveda ne smemo pozabiti tudi na zaposlene (MBO-je).
  

• delničarji so optimistično naravnani - Ko raste, vlagatelji ponavadi niso tako naklonjeni prodaji. Vpliv pohlepa je namreč vse močnejši in vlagatelji se prepričujejo, da bo še boljše. Zato se moramo pri pričakovanjih o bodočih prevzemih spomniti na obdobje po Leku, ko se je na veliko govorilo, katero večje podjetje bo prevzeto naslednje. Žal kar nekaj časa ni sledil noben prevzem in tečaji so se ohladili. Kako bo tokrat, ko se bo umikala država, je težko reči. Dejstvo je, da ni prav nič gotovega. Spomnimo se prodaje Mercatorja (po 158,57 EUR in s pripombo, da se mu ne obeta prav nič dobrega) ali pa Mlinotesta (pod knjigovodsko vrednostjo), ki sta dobra primera, da državna sklada nimata predpisane dobre prakse prodajanje. Vsako podjejte je svoja zgodba. Tudi Intereuropa se lahko proda tako čez noč.

WTI - 6. TEDEN

V minulem tednu sem opravil eno transakcijo in sicer sem ponovno vzpostavil kratko pozicijo USD/JEN. Omenjeno razmerje se je vrnilo v območje 119, pozitivno gibanje pa zaznavamo že več kot mesec dni:

Vir: TradePort2

Glede na postopno širjenje težav iz hipotekarnega sektorja na druge sektorje (npr. avtomobilska industrija) ter glede na ohlajanje storitvenega sektorja je pričakovati, da bodo razmere v ZDA kmalu zrele za znižanje obrestne mere - te so trenutno zasidrane na trenutnih nivojih predvsem zaradi inflacije . V tem pogledu zna razmerje USD/JEN ponovno zdrsniti navzdol.

Pozicija v srebru ostaja nespremenjena.

INTEREUROPA

Izrazita rast tečaja delnic Intereurope ni spodbudila veliko delničarjev k prodaji. V zadnjih dveh dneh je lastništvo zamenjalo dober odstotek delnic, kar je za tako izrazit skok tečaja malo.

Pasivnost delničarjev vsekakor odseva pozitivna pričakovanja o prihodnjem gibanju tečaja. Toda v smislu previdnosti se je smiselno vprašati, kaj se zgodi s tečajem, če trenutno špekuliranega prevzema ne bomo dočakali. So v tem primeru delnice Intereurope še zmeraj tako zanimive?

FIMA PROPRIUS

V petek se je zaključilo obdobje vpisa v hrvaški nepremičninski sklad Fima Proprius. Njihovi predstavitveni materiali so vsebovali nekaj napovedanih projektov, v sklad pa je priteklo dobrih 200 mio kun.

Tako bomo lahko na hrvaški borzi poleg Jadran kapital, Terra Firma in Terra Mediterranea dobili že četri zaptri nepremičninski skladm, ki bo po zbranih sredstvih največji.

WTI - 5. TEDEN

Pozicija v srebru še zmeraj ostaja, prav tako izguba na portfelju.

Ne glede na nedavne zaplete z Iranom, ki so pozitivno vplivali na vrednost sodčka nafte ter posredno tudi na zlato, kakšnega večjega efekta na srebro nismo zaznali. Če primerjamo današnje nivoje zlata z nivoji izpred februarskega padca, potem lahko ugotovimo, da se trenutno zlato nahaja približno tri odstotke pod vrhom, ista primerjava s srebrom pa pokaže na bistveno večjo razliko - okoli 10 odstotkov. Seveda to ne pomeni veliko, je pa zanimivo, saj sta se zlato in srebro v zadnjih časih gibala podobno (s tem da je srebro bistveno bolj volatilno).

GEODETSKI ZAVOD SLOVENIJE

Današnja prevzemna namera Maksime holdinga za Geodetski zavod Slovenije je po svoje zelo zanimiva, saj spravlja državna sklada v nelagoden položaj, pri katerem se lahko zgodi, da se oba državna sklada umakneta, kot sta to nedavno storila pri Jelovici.

Sicer delež SOD-a in KAD-a v Geodetskem zavodu Slovenija presega 25% odstotkov, preostalo lastništvo pa je z izjemo paketa Maksime holding razpršeno:

Sicer pa Geodetski zavod Slovenije posluje zelo stabilno, kar omogoča izplačevanje stabilnih dividend, katerih donosnost se giblje nad bančnimi depoziti. Tečaj na borzi je krepko pod knjigovodsko vrednostjo, zato bo zelo zanimivo spremljati ponudbo. V kolikor bo Maksima ponudila premalo, se utegne na strani povpraševanja pojaviti še kakšen kupec...

VSE ZANIMIVEJŠA SAVA

Savin nakup več kot petinskega deleža Abanke Vipa je vsekakor pritegnil dodatno zanimanje investitorjev (zadnji posli so se v petek sklepali pri 270 evrih). Ne samo, da je Sava v portfelj dobila odlično naložbo, verjetno je tudi, da bo Savi uspela tudi predlagana združitev Gorenjske banke z Abanko Vipa. V tem kontekstu bo nova banka druga največja banka v Sloveniji s približno okoli 13 odstotnim deležem, s čimer bo na listi zaželenih bank več ali manj na vrhu.

Obvestilo Save ni vključevalo prodajne cene. Tako lahko samo ugibamo po koliko je Sava kupovala: moja ocena je med 80 do 150 milijoni evrov, sam razpon kupnine pa je velik prav zaradi načina nakupa - bila je uveljavljena nakupna opcija, kjer je bila prodajna cena po vsej verjetnosti vnaprej definirana.

Tudi pri Savi v letnih poročilih kot tudi v uradnih objavah pred poslom nismo nikjer zaznali, da ima Sava podpisano to nakupno opcijo, kar odpira splošno vprašanje, katere opcije imajo podjetja še podpisane, pa vlagatelji/delničarji ne vemo zanje.

Sicer pa se je z vstopom Save v Abanko Vipa razjasnila tudi strategija preostalih finančnih institucij - tukaj mislim predvsem na skupino KD, kjer se mu je Abanka Vipa tokrat oddaljila. Bo pa zato zanimivo spremljati potek privatizacije NLB-ja...

TELEKOM IN STRATEŠKI LASTNIK

Glede na polemike o precenjenosti/podcenjenosti Telekoma iz vidika strateškega kupca, bi podal razmišljanje o nekaterih prihrankih, ki jih lahko strateški kupec doseže:

• sprememba strukture dolga/kapitala: glede na nizko zadolženost Telekoma (D/E je 28,9%) se lahko Telekom brez problema dodatno zadolži. Pri tem se izkoristi položaj Telekoma pri pridobivanju poceni dolžniških virov, svež kapital pa se porabi bodisi za nakup lastnih delnic bodisi investira v nove projekte. Z optimalno strukturo kapitala se zniža povprečen strošek kapitala in posledično dvigne vrednost podjetja.
  

• vpliv davčne reforme:
• davek na dobiček: skupina Telekom je v zadnjem letu izkazala okoli 7 milijard tolarjev davka (skupaj z odloženimi davki), kar pomeni 23,6% efektivno obdavčitev. Glede na davčno reformo se bo v prihodnjih letih stopnja davka na dobiček znižala na 20%, kar pomeni da bo tudi efektivna stopnja obdavčitve padla na to raven. Samo teh 3,6% razlike v davku, bi glede na lanskoletni dobiček pomenilo okoli 1132 milijonov SIT razlike.

• davek na izplačane plače: v skupini Telekom je v Sloveniji zaposlenih skoraj 3800 zaposlenih. Od leta 2009 tega davka ne bo, kar pomeni, da se Telekomu sprosti povprečno 3% (toliko so plačevali ) od bruto plač – v številkah to pomeni okoli 13.500 SIT na povprečno plačo v Telekomu oziroma 615 mio SIT letnih prihrankov.

• nove davčne olajšave pri R&D: Tukaj konkretnih izračunov nimam, toda prepričan sem, da bi iz tega naslov lahko Telekom prihranil kakšnih 100 mio SIT letno

• odprodaja sredstev, ki ne prinašajo dovolj dobrih donosov:
• odprodaja Solin;
• lease back poslovnih prostorov ter drugih večjih nepremičnin;
• morebitna prodaja GVO-ja;

• racionalizacija poslovanja v kontekstu zmanjšanja zaposlenih na srednjih in nižjih delovnih mestih. Že 5% zmanjšanje zaposlenih prinese letni prihranek preko milijarde tolarjev. Res je, da so tukaj zaveze, toda te zaveze ne bodo veljale dolgoročno;

• zmanjšanje reprezentance, sejmov ter reklam. Že 10% zmanjšanje pomeni prihranek preko 600 milijonov tolarjev.

• centralizacija določenih funkcij Siola, Mobitela ter Telekoma: finance, računovodstvo ter marketing. Predviden prihranek: ne vem.

Kakšne bodo dejanske spremembe pri bodočem upravljanju Telekoma ne vem. Res je, da trenutni kazalniki v primerjavi s tujimi telekomi kažejo na precenjenost Telekoma, toda to še ni dovolj dober argument, da se apriori reče, da je Telekom predrag. Stvari je potrebno pogledati pod lupo. Zavedam se, da sem lahko s kakšno mislijo brcnil v temo, toda mislim, da je bolje, da se o tem razpravlja, kot pa da tujci potem s članki iz medijev zagovarjajo, da je Telekom drag.

TELEKOM PREDRAG?

Za prodajo strateškemu kupcu ne. Namreč primerjave po kazalnikih s konkurenčnimi podjetji tukaj ne pridejo toliko v poštev, saj bo imel novi lastnik možnost (čez čas seveda) postaviti novo upravo. Ta pa bo lahko upravljala s podjetjem bistveno bolje kot današnja.

In v tej luči je potrebno iskati premijo - premijo za kontrolo, ki se izračuna tako, da primerjamo sedanje stanje ter idealno stanje z idealnim vodstvom, ki racionalizira poslovanje (npr. zmanjšanje števila zaposlenih, odprodaja nepotrebnih naložb, zmanjšanje donacij, refinanciranje ipd.).

Telekom pri slabih 400 EUR je drag v osnovni primerjavi s konkurenti, toda prodajna cena strateškemu kupcu bi morala po mojem mnenju biti višja.

PS: delnic Telekoma nimam. Jih bom pa mogoče kupil, ko jih bo država ponudila državljanom .

WTI - 4. TEDEN

Teden je ponovno naokoli in tudi tokrat sem v sklopu tekmovanja WTI miroval. Tečaj srebra se je dvignil nad 13 dolarjev, posredno pa se je minus na portfelju skrčil.

Glede srebra sem še zmeraj pozitiven, zato pozicije ne bom menjal. Omeniti velja, da je srebrni ETF sklad (SLV) tik pred zapolnitvijo začetnih 130 milijonov unč srebra, kar pomeni, da bi lahko v bližnji prihodnosti zaznali novo emisijo delnic in s tem tudi novo povpraševanje po srebru.

Sicer so se borzni trgi na zahodnih borzah v zadnjih dneh nekoliko popravili. DAX se je vrnil v območje 6700 indeksnih točk, kjer je pred dobrim tednom izgubil podporo in padel pod 6500 indeksnih točk. V kolikor ne bo kakšnih pozitivnih novic, potem se zna zgoditi, da se borzni indeks ponovno obrne navzdol.

AKCIJA Z VALUTAMI: LATVIJSKI LAT IN SLOVAŠKA KRONA

V zadnjem času sta veliko pozornosti pritegnili valuti Latvije ter Slovaške. Za prvo se predvideva, da je na robu devalvacije, druga pa je na račun tujih direktnih investicij v apreciacijskem elementu.

Latvijski lat je zaradi velikega tekočega deficita ter visoke inflacije izpostavljen morebitni devalvaciji, svojo težo pa so dodale tudi kreditne agencije, ki so Latviji znižale rating (kljub hitri gospodarski rasti). Dodatni vpliv dodajajo tudi zadnji komentarji, ki so se začeli pojavljati v medijih (WSJ, Marketwatch, The Baltic Times, Burninck's Global Market Beat). Razmerje med eurom in latom se v zadnjih dveh letih do januarja ni bistveno spremenilo. Letos pa je opaziti, da se zgodba z latom šele začenja:

Vir: TradePort2

V kolikor bi prišlo do resnejše devalvacije Lata ali pa vzpostavitve večjih špekulativnih pozicij s strani hedge skladov, potem bi lahko dogodek resneje vplival tako na regijo kot tudi na globalni ravni (predvsem psihološko v smeri ponovnega pripisa tveganja razvijajočim se državam). Za slovenske vlagatelje je aktualno seveda vprašanje, kako bi devalvacija vplivala na poslovanje slovenskih podjetij, ki v Latvijo veliko izvažajo (npr. Krka).

Prav nasprotna zgodba pa je slovaška krona, ki je danes pridobila več kot dva odstotka in sicer na račun, da je ECB dopustila 8,5% apreciacijo krone napram euru. Eden izmed razlogov za tako močno rast krone gre iskati v odprtosti Slovaške tujim investicijam, ki posledično pomenijo močno povpraševanje po kroni. Razmerje med eurom in krono je tako v zadnjih letih v padajočem trendu:

Vir: TradePort2

SE SPOMNITE BAKRA?

Pred časom smo lahko prebrali, kako padec bakra na nek način napoveduje ohlajanje svetovne gospodarske rasti. Danes smo ob kitajskih podatkih ponovno zaznali povečano povpraševanje po baznih kovinah, ki se je pojavilo sočasno s postopnim nižanjem zalog na surovinskih borzah. Oboje je seveda rezultiralo v višjih tečajih. Posebej gre izpostaviti baker, ki je v dobrem mesecu dni pridobil več kot dvajset odstotkov:

Vir: TradePort2

Graf gibanja vrednosti bakra razkriva pomembnost trenutnega območja. Možnih je več scenarijev tako od negativnega popravka kot tudi uspešnega preboja in nadaljevanja rasti. Vsekakor pa dogajanje pri baznih surovinah zaenkrat ne odraža šibkosti trga, ki jo na primer beležimo na ameriškem nepremičninskem trgu.

Sicer pa baznim kovinam zanimivo žlahtne kovine tokrat ne sledijo. V zadnjih dveh tednih, ko smo na svetovnih borzah zaznali kar nekaj "razprodaj", žlahtne kovine niso predstavljale varnega pristana. Srebro se je na primer spustilo iz območja 14,8 dolarja za unčo pod 12,6. Trenutno pri 13 dolarjih gledano iz vidika tehnične analize še ni "pokvaril" pozitivnega naboja:

Vir: TradePort2

INTEREUROPA - ZELENA TETA

Tako jo je namreč opisal eden izmed zaposlenih v čestitki za šestdeset let poslovanja. Sicer smo na slavnostnem dogodku, ki ga je Intereuropa pripravila danes v portoroškem Avditoriju, lahko izvedeli, da je bilo prvo vozilo v Intereuropini "floti" traktor. Leta 1947 so Intereuropo namreč tvorili samo 3 zaposleni in traktor (danes 2310 zaposlenih in 450 tovornjakov):

vir: Intereuropa

Poleg splošnih informacij o Intereuropi je bilo zanimivo poslušati ministra Vizjaka, ki je večkrat poudaril, da za Drugi tir obstaja veliko volje. Svoj govor pa je končal s predlogom, da Intereuropa postane Interworld. Kot da bi namignil, da se Intereuropi obeta zanimiv partner...

WTI - 3. TEDEN

Minuli teden v sklopu tekmovanja nisem sklenil nobenega posla. Še zmeraj imam pozicijo srebra in še zmeraj je portfelj v globokem minusu.

Pri razmerju USD/JEN se je vrednost res popravila nazaj na 118, toda že danes smo zaznali padec nazaj v območje 116. Možno je, da bomo v prihodnjih dneh zaznali testiranje preteklih spodnjih območjih (okoli 115), kar bo po vsej verjetnosti sovpadalo z negativnim dogajanjem na svetovnih borzah.

LUKA KOPER IN MADŽARI

Danes je Luka Koper objavila zanimivo novico o prihodnji angažiranosti na madžarskem trgu. To je vsekakor dober korak, ki pa bo moral biti podprt tudi s strani slovenske vlade - predvsem v smeri izgradnje drugega tira.

Obstaja namreč realna nevarnost, da Hrvati z velikopoteznimi idejami kot je na primer izgradnja dvotirne železniške proge od Rijeke do madžarske meje (Finance, Večernji List) konkretno odvzamejo posel Luki Koper.

Vir: LJSE

Sicer se konkurence Hrvatov na vrednosti delnic ne opazi, kar gre pripisati predvsem pričakovanem delnem izstopu države iz Luke Koper kot tudi samemu poslovanju. Slednje je dobro, lahko pa bi bilo še bolje, posebej če bi pri projektih kot sta npr. Drugi tir in Tretji pomol zaznali močnejši utrip.

TRŽNI POLOŽAJ ZAVAROVALNIC

Leto je naokoli in slovenske zavarovalnice so v minulem letu zbrale za 11,4% več zavarovalnih premij kot leto poprej. Pri tem so se tržni deleži glavnih igralcev nekoliko spremenili:

Vir: podatki SZZ

Posebej gre izpostaviti zavarovalnici, ki spadata v skupino KD (AdriaticSlovenica ter Slovenica Življenje), saj je predvsem v zadnjem času opaziti korenitejšo rast. Omenjeni zavarovalnici sodeč po tržnih deležih pridobivata predvsem na račun Zavarovalnice Triglav, ta pa svoj primankljaj nadomešča preko zdravstvene zavarovalnice. Slednja zavarovance pridobiva od Vzajemne, ki je v zadnjih štirih letih izgubila precejšen tržni delež.

V kolikor se bosta Vzajemna in AdriaticSlovenica res združili, potem bi to pomenilo da bomo na slovenskem zavarovalniškem trgu dobili skoraj enakovrednega tekmeca največji zavarovalnici - Zavarovalnici Triglav.

Sicer pa je že skrajni čas, da kakšna zavarovalnica začne kotirati na borzi. Kandidatk je namreč res veliko...

NAFTA SE DRAŽI

Današnje obvestilo o manjših zalogah je vrednost sodčka nafte pognala navzgor. Tako je ponovno postalo aktualno vprašanje, ali bo nafti uspelo preseči zadnji lokalni vrh, ki smo ga zaznali v začetku decembra (65$):

Vir: TradePort2

V kolikor bomo preboj zaznali, potem je to iz tehničnega vidika jasen znak, da se je padanje nafte za nekaj časa ustavilo.

Za kontra razmišljanje pa mogoče v branje ta analiza.

WTI - 2. TEDEN

Minuli teden sem doživel tsunami. In sicer na srebru, saj sem pri 14,1 dolarjih za unčo predvideval, da bomo zaznali nadaljevanje pozitivnega trenda. Žal se ni tako izteklo in prevelika izpostavljenost me je stala kar nekaj denarja.

Sicer pa sem opravil naslednje transakcije:

• zapiranje dolge pozicije USD/JEN

Skladno s pričakovanji smo kratkoročno zaznali krepitev dolarja napram jenu, toda slednje je trajalo slab dan, saj se je razmerje hitro spustilo pod 118, pod 117, pod 116 in se ustavilo blizu 115. Sledil je odboj in razmerje je trenutno okoli 116,5. Pri 118 bi ponovno šel v kratko pozicijo.

• nakup/prodaja srebra
  

Kot rečeno v uvodu, sem imel nekaj časa in se "prelevil" v dnevnega trgovca. Sklenil sem več nakupov in prodaj, ki so bile uspešne vse do trenutka, ko smo kar naenkrat zaznali padec srebra za 4 odstotke. Zgodil se je hitro, kar je seveda pustilo pečat na trgovalnem portfelju: iz plus 15% sem padel v -15%. To mi je uspelo tako, da sem imel ob napačnem trenutku preveliko izpostavljenost in to brez omejitvenih prodajnih naročil (takoimenovanih stop loss-ov). Slednje nisem vzpostavil, ker sem spremljal dogajanje, tako da sem sicer padec nekoliko omilil (na poti navzdol delno zaprl pozicijo in jo nato spet nekajkrat odpiral, zapiral). Padanje se seveda ni ustavilo, zato je dolgoročna pozicija trpela in trpela.

Nauk zgodbe iz prejšnjega tedna: Ne menjaj prehitro zastavljenih strategij. Namreč Dax in USD/JEN sta se "sesula" tako, kot sem predvidel. Žal sem naredil osnovno napako in zamenjal strategijo.

Izkušnja je bila draga: portfelj je trenutno na -48%, odprto pa imam dolgo pozicijo na srebru.

KRKA

Krka je danes trgovanje končala pod 800 evri. To je petnajst odstotkov pod svojim vrhom, ki smo mu bili priča konec januarja.

Petnajst odstotkov ni malo. Posebej za tiste vlagatelje, ki so bili trdno prepričani, da je delnicam Krke usojena samo rast. Toda z vse večjim deležem tujih vlagateljev v strukturi delničarjev Krke je vpliv globalnega dogajanja na trgovanje z delnicami Krke vse večje.

Zato se ne smemo čuditi, če bomo kdaj pa kdaj znotraj trgovanja zaznali nenadne prodajne pritiske. Pritiske, ki bi jih opisali kot likvidiranje posameznih naložb (tuji vlagatelji bi take prodaje razumeli v kontekstu zmanjševanja izpostavljenosti razvijajočih se trgov).

Če k temu dodamo še morebitno zapiranje dela špekulativnih nakupov, ki so izhajali tako iz certifikatov kot tudi terminskih pogodb (koliko vlagateljev je le-te sklepalo v slovenskih ter avstrijskih bankah?), potem ni dvakrat za reči, da bo tečaj Krke v prihodnje nihal bolj kot pa v preteklosti.

Končno nekaj akcije na Ljubljanski borzi...

SIJ PRODAN PREPOCENI?

Današnja novica o prodaji SIJ-ja ruskemu kupcu je vsekakor zanimiva v sklopu prodajne cene. Kupec bo plačal 105 mio evrov za 55,35% delež, kar pomeni, da so podjetje ovrednotili na 189,7 milijona evrov.


Toda kapital podjetja je po konsolidirani bilanci iz leta 2005 znašal 218 milijonov evrov. In tisto leto je ustvaril 39,35 milijonov evrov dobička.

Torej je prodajni PE s starimi podatki pod 5, prodajni PB pa pod 1.

Kupec bo sicer v razvoj vložil še 250 milijonov evrov, toda ob nadaljevanju podobne dinamike poslovanja kot iz zadnjih dveh let, se bo kupnina hitro povrnila.

Dvom o poceni prodaji, ki je zapisan v članku Financah, je zato povsem utemeljen. Dobro bi bilo, če bi komisija, ki je vodila prodajo, razložila, zakaj se jim zdi ponujena cena dobra cena.

MERCATOR IN DOBIČEK

Zanimivo je, kako ob skromnih planih pridejo ven lepi naslovi člankov:

Finance: Mercator odlično pri rasti dobička.

Večer: Rodićem desetina Mercatorja.

Dnevnik: Mercator z dvema milijardama evrov prihodkov.

Vlagatelji morajo ocene za letošnje leto resnično vzeti z določeno mero zadržanosti. Ali pa vsaj razmišljati v luči teh pomislekov.

WTI - 1.TEDEN

Danes smo na borzah zaznali tsunami. Začel se je na Kitajskem, preselil v Evropo in končno tudi v Ameriko. Rdeča barva je preplavila trgovalne platforme, kot da bi komunisti začeli na vso moč oglaševati...

V sklopu trgovanja sem danes zaprl obe poziciji, ki sem jih imel:

• zapiranje short pozicije Dax

Na žalost sem jo zaprl prehitro in sicer tik pod 6900 indeksnih točk - pričakoval sem kratkoročni odboj, saj se v tem območju nahaja spodnja trendna linija kanala, o katerem sem govoril prejšnji teden. Žal ga nisem dočakal in borzni indeks se je premaknil dodatnih 100 točk nižje. Po vsej verjetnosti bom nekaj časa počakal, nato pa ponovno vzpostavil short pozicijo, saj sem mnenja, da en dan pač ne bo dovolj za vse tiste medvede, ki se letos čez zimo niso naspali.

• zapiranje short pozicije USD/JEN
  

Skladno s ciljnim premikom sem zapiral pozicijo okoli 119 USD/JEN. Tudi tukaj sem pričakoval določen odboj, ki se je sicer pojavil, toda na žalost dogajanja nisem spremljal (imel sem telefonski pogovor). Tako se je priložnost izmuznila in razmerje je zdrsnilo v območje 118,5. Tako kot pri DAX-u tudi tukaj razmišljam o vrnitvi. Kdaj? Še ne vem.

Poleg zapiranja obeh pozicij sem danes kratkoročno kupil in prodal srebro:

• nakup/prodaja srebra

Žlahtne kovine so trenutno v zelo pozitivnem trendu, saj dobivajo veter v hrbet iz različnih strani: dražje nafte, šibkejšega dolarja ter geopolitičnih napetosti. Danes smo zaznali kratkoročni negativni popravek, ki pa je z draženjem nafte ter izrazitim padcem dolarja hitro izginil. Tehnično zgleda slika srebra takole:

Vir: TradePort2

Pri srebru bo treba veliko pozornosti nameniti območju 15 dolarjev, kjer se nahaja lanskoletni vrh. V kolikor bo le-to območje prebito, potem se nam nasmiha rast še za kakšen dolar ali dva.

Trenutno nimam nobene odprte pozicije, trgovalni portfelj pa se je danes le obarval zeleno in kaže plus 17,57%.
__________________
Dodano ob 21:30H:

Skladno z gibanjem na ameriškem trgu, ko je DJIA izgubil preko 500 pik, sem takoj letel vzpostavljati nakupno pozicijo. Toda človeški faktor vznemirjenosti je terjal svoj davek: zamešal sem nakupno/prodajno naročilo in tako pri 12.213 šel v short pozicijo namesto v long. Ker je trg hitro reagiral, sistem pa zaradi prehitrega spreminjanja zavračal naročilo, sem uspel zapreti naročilo šele 50 indeksnih točk višje. Nato sem takoj vzpostavil dolgo pozicijo, ki sem jo držal dodatnih 52 indeksnih točk rasti, tako da v bistvu z obema transakcijama nisem kaj veliko napravil (razen velikega impulza adrenalina).

Sicer pa sem zdrs uporabil še za:

• dolga pozicija USD/JEN

Povsem kratkoročno razmišljanje, saj je razmerje padlo do 117,5.

• dolga pozicija srebro

Padlo v območje 14,1 in ko sem kupoval je bilo že 14,2...

Torej konec dneva bom očitno imel zgoraj odprti poziciji. Vrednost portfelja pa se je malo zmanjšala...

INTEREUROPINO POSLOVANJE

Če odmislimo finančne rezultate in se tako kot pri Petrolu osredotičimo na vsebino prodaje, potem lahko opazimo, da je Intereuropa v lanskem letu izpolnila zastavljene plane. Toda slednji plani so bili zastavljeni skromno: 6 odstotna rast glede na predhodno leto.

Ta rast ni izstopajoča, posebej če upoštevamo, da je nekaj vpliva bilo tudi preko višjih cen naftnih derivatov: Intereuropa je višje cene po vsej verjetnosti prenašala naprej na stranke. No, kakorkoli že, opaziti je, da kopenski promet po rasti bistveno zaostaja kot preostali dve poslovni področji:

Vir: letna poročila, lastni preračun

V letošnjem letu bodo kopenskemu prometu dali določen pospešek novi tovornjaki, bo pa moral biti ta pospešek kar konkreten. Strateški načrt Intereurope do 2011 vsebuje plan, da naj bi prodaja rasla povprečno 10 odstotkov na leto. Glede na 6% rast v lanskem letu to pomeni, da bo bomo naslednje 4 leta zaznali vsaj 11 odstotno rast prihodkov...

PETROLOVO POSLOVANJE

Če tokrat izpustimo finančno poslovanje in se osredotočimo na "vsebino", potem lahko iz tokratnega poročila o lanskoletnem poslovanju ponovno dobimo potrditev vse močnejše zastopanosti diselskih goriv v strukturi prodaje naftnih derivatov:

Vir: letna poročila, lastni preračun

Slednje nam seveda pove, da se mora Petrol potruditi, da proda isto količino naftnih derivatov, saj lahko ob današnjem razvoju avtomobilske industrije predpostavimo, da se povprečna poraba goriv (posebej diselskih) zmanjšuje. To razloži tudi skromno rast količinske prodaje:

Vir: letna poročila, lastni preračun

Odpiranje novih bencinskih servisov ali pa nakupovanje obstoječih bo po vsej verjetnosti edini način, da se količinska rast izboljša. To pa je seveda skladno s trenutno strategijo Petrola...

ZLATO VSE BOLJ ZANIMIVO

Samosvojost Iran-a, nafta nad 60$ ter nekoliko šibkejši ameriški dolar so trije pomembni dejavniki, ki so minuli teden pozitivno vplivali na gibanje vrednosti zlata. Seveda moramo k temu prišteti še tehnično ugodno sliko (preberi ta zapis) kot tudi pokrivanje številnih short pozicij vlagateljev, ki so stavili, da bo zlato padlo:

Vir: TradePort2

Sliko popestri tudi poročilo o zmanjševanju kritij s strani rudnikov zlata ter predvsem njihova napoved, da pričakujejo še višje cene zlata.

Za vse tiste, ki pa bi znanje o zlatu malenkostno nadgradili, pa je na voljo spletna konferenca na to temo...

DELOVI STROŠKI PRODAJANJA

Danes je Delo objavil rezultate lanskoletnega poslovanja. Dobiček so imeli višji kot preteklo leto, kar gre tudi na račun počasnejše dinamike rasti odhodkov. Le-ti so bili manjši od načrtovanih.

Kljub temu nekatere postavke na strani stroškov rastejo relativno hitro. Na primer stroški prodajanja:

Seveda je potrebno te stroške opazovati tudi v luči prehoda na lastno distribucijo, ki pa jo bodo sedaj lahko izkoristili tudi za kakšen drug projekt. Na primer Petrolov nedavni razpis o prodaji in distribuciji tiska.

WORLD TOP INVESTOR

Danes sem se priključil tekmovanju in blog je idealno mesto, da razkrijem in tudi razložim poteze (transakcije), ki jih bom/sem opravil. Seveda to niso investicijski nasveti.


Vzpostavil sem dve kratki poziciji (kar pomeni, da vrednost raste, če osnova pada):

• short DAX

Na zahodnih trgih pričakujem določeno korekcijo. Sprva v Ameriki, kjer zadnje dni dobivamo bolj slabe makroekonomske podatke, nato pa tudi na drugih razvitih trgih - tudi na nemškem trgu.

vir: TradePort2

Na dolgoročnem grafu lahko opazimo, da se DAX približuje zgodovinskim vrhom kot tudi, da že dolgo, dolgo časa ni bilo poštene korekcije. Seveda nanjo čakat je lahko zelo nevarno (drago), toda podrobnejši pogled na trendni kanal, ki se oža, poda misel za short pozicijo:

vir: TradePort2

Na kratkoročnem grafu lahko lepo vidimo, da se je zadnje dni trg gibal v območju zgornje linije in ker mu jo ni uspelo prebiti navzgor, pričakujem vsaj dotik spodnje linije.

• short USD/JEN

Danes je japonska centralna banka zvišala obrestno mero, pa je jen kljub temu izgubil na vrednosti. Razlog je v tem, da so ob dvigu japonski bančniki razložili, da se bodo prihodnji dvigi obrestne mere zgodili ko se pač bodo zgodili. In tako se je pojavilo mnogo ugibanj, da je letos z dvigovanjem obrestnih mer na Japonskem konec. Jaz vseeno mislim, da se bo jen v prihodnje okrepil.

vir: TradePort2

Na zgornjem 30 minutem grafu lahko lepo opazimo, kako so vlagatelji reagirali na objavo japonske centralne banke. Dnevni vrh je bil tik pod 121,2, trenutno pa se je razmerje med dolarjem in jenom spustilo pod 121. Osebno pričakujem, da bo razmerje ponovno testiralo območje 119.

NASVETI ZA IZBIRO VZAJEMNEGA SKLADA

Danes je mesečnik Moje Finance organiziralo 3. izobraževalni seminar na katerem sem imel predavanje na temo vzajemnih skladov in sicer kako sebi izbrati najprimernejši vzajemni sklad.

V sklopu te vsebine sem nanizal nekaj nasvetov, ki sem jih našel na naslednjih spletnih straneh:

• nasveti The Motley Fool-a,

• nasveti revije Forbes,

• nasveti Inquirer-a,

• nasveti InvestorGuide.com.

KDHP NA 100 EUROV

Ko sem videl te posle, sem se nasmehnil in si rekel: končno prava vrednost. (Po moji oceni bo knjigovodska vrednost na 31.12.2006 v tem območju.)

No, šalo na stran.

Današnji izkupiček trgovanja z omenjenimi prednostnimi delnicami lepo prikaže slabe strani avkcijskega trgovanja. Pri slednjem se do točno določene ure vnaša nakupna in prodajna naročila, nato pa sistem sam določi enotni tečaj. Ker pri tem vlagatelji oddajajo tudi takoimenovana tržna naročila, je enotni tečaj zelo težko predvideti.

Posebej, ker taka naročila prihajajo zadnje sekunde pred izvršitvijo avkcije. Izmed teh pa je kar nekaj takih, ki to pomankljivost avkcijskega sistema izkoriščajo in sicer na način, da vlagatelji oddajajo naročila z majhnimi količinami.

To povzroči, da je količina na strani povpraševanja samo za kakšno delnico ali dve večja od dnevne tržne ponudbe, kar seveda rezultira v tem, da se nivo trgovanja premakne na višje ravni.

Torej pazljivost ni odveč.

STROŠEK FINANCIRANJA V PORASTU

Podjetja, ki nimajo malo dolgov, bodo letos bistveno bolj na "udaru" kot pretekla leta. Euribor, ki se pogosto pojavlja v kreditnih pogodbah, se je v minulem letu in pol povečal za skoraj 80 odstotkov:

Na primer pri Mercatorju, so delno povečanje Euribor v letošnjem gospodarskem načrtu že upoštevali, saj je relativna primerjava med absolutnim povečanjem finančnih odhodkov (4,7 mio EUR) ter absolutnim povečanjem finančnih obveznosti (33,2 mio EUR) kaže, da nove obresti ne izhajajo samo iz novih kreditov ampak tudi iz starih:

DOKAPITALIZACIJA GORENJA

Pred dobrim letom sem pisal o Gorenju in njegovih lastnih delnicah, ki jih jih je odkupilo od Slovenske odškodninske družbe, sledili so komentarji o napovedani dokapitalizaciji ter končni odločitvi kako bo izgledala dokapitalizacija. Vmes sem podal tudi kritiko o tem, da je Gorenje drago kupilo lastne delnice. Toda cena na borzi se je v tem času korenito spremenila.

Iz območja 23 evrov se je tečaj zavihtel preko 30 evrov in če bo dokapitalizacija Gorenja izvedena po slednjem tečaju, potem bo potrebno upravi Gorenja čestitati. S tem manevrom imajo možnost da odkupljene lastne delnice prodajo s pozitivno razliko v ceni.

Nekaj takega je uspelo v preteklosti tudi BTC-ju z globalnimi potrdili o lastništvu (sicer v obratni smeri - najprej izdaja portdil, nato odkup le-teh).

In smiselno vprašanje: zakaj se podobnih korakov ne lotijo tudi druga podjetja?

NOVI REKORDI

Danes smo na zahodnih borzah lahko gledali kako tečaji delnic cvetijo. Novi rekordi v Ameriki, Nemčiji in še kje so vsekakor nasmehnili mnoge delničarje.

Skeptiki tokratnega optimizma pa še vedno potrpežljivo čakamo na konkretnejši negativni popravek...

NOVA PREREKANJA, NOV ZALET?

Minuli vikend je poleg sestanka G-7 najbolj odmevala kritika ruskega predsednika glede "obnašanja" Združenih držav Amerike. Takoj smo lahko prebrali komentarje o nadaljevanju hladne vojne in seveda razmišljali o tem, kakšen vpliv bo to imelo na vrednost zlata.

Sodeč po prvih urah trgovanja vpliva sploh ni bilo čutiti, kljub temu pa lahko opažamo dokaj pozitivno naklonjenost. Slednja dobiva moment v sklopu tehnične analize, kjer je tečaj zlata uspešno prebil zgornjo trendno črto.

Podobno se zgodba odvija tudi pri srebru:

vir: TradePort2

NAJBOLJŠA NALOŽBA

S to objavo vam podajam osebno mnenje, kaj je najboljša naložba:



Ja, včeraj se nama je z ženo Ireno pridružil Gašper.

ps: To ni investicijski nasvet. Zanj se obrnite na svojega borznega posrednika.

PRODAJNA OPCIJA INTEREUROPE

Danes sem brskal še malo po starih objavah in našel ponudbo za odkup Banke Koper, ki je vsebovala prodajno opcijo:

V tej ponudbi izstopa ponudba enostranske prodajne opcije, kar z drugim besedami pomeni, da je to pač dodatek. Brez kakršnekoli zaveze tistega, ki sprejema to opcijo. Vseeno, so večji mali delničarji v delničarski sporazum vključili tudi nakupno opcijo:

Pri pregledu vsebin javnih objav Intereurope iz let 2001 in 2002 o nakupni opciji ni bilo govora. Prav tako o tem ni bilo govora v letnih poročilih za leto 2001 in 2002. So se pa zato v letnih poročilih za leto 2003, 2004 in 2005 znašle naslednje opombe:


Tudi tukaj ni bilo govora o nakupni opciji. Letno poročilo razkriva samo, da Intereuropa lahko proda. Ne pa da mora.

ŠE NEKAJ O BANKI KOPER

Povsem sem pozabil pripisati, da je bila Banka Koper prevzeta jeseni leta 2001. In takrat so Italijani delničarjem plačali 102.011,72 SIT oziroma okoli 463 evra (tečaj je takrat znašal okoli 220 tolarjev za 1 evro).

Sedaj je Intereuropa prodala za 563, 345 evra na delnico.

V dobrih petih letih to pomeni 100 evrov več za delnico. Oziroma 21,5% več.

SBI20 je v tem času porastel za desetkrat več.

ps: Res ne vem, kaj so delničarji podpisovali v delničarskem sporazumu.

UGODNA CENA ZA BANKO KOPER?

Danes smo lahko prebrali, da je Intereuropa prodala 8,7 odstotni delež Banke Koper. In to zaradi "najugodnejše cene v tem obdobju in zaradi usmeritve kupnine v izgradnjo poslovne mreže koncerna".

Medtem ko je drugi razlog povsem razumljiv, se s prvim ne strinjam najbolj. Intereuropa je delnice Banke Koper prodala relativno poceni. Zakaj:

• Banka Koper je v prvih devetih mesecih lanskega leta dosegla 65% rast dobička iz poslovanja. Ob isti dinamiki lahko predvidevamo, da bo bo lanskoletni čisti dobiček banke segal v območje med 30 in 40 milijoni evrov, kar bi pomenilo porast knjigovodske vrednosti v območje med 360 in 380 evri.
  

• Prodajna cena v višini 563,345 evra na delnico pomeni okoli 1,5 zgoraj ocenjene knjigovodske vrednosti .
  

Ker Banka Koper posluje nadpovprečno, je ta iztržek Intereurope skromen. Posebej če primerjamo na primer ceno delnic NLB-ja na sivem trgu in jo primerjamo s knjigovodsko vrednostjo...

PS: Res je, da ne poznam točne vsebine delničarskega sporazuma, kjer bi lahko bila prodajna cena že dorečena, toda v primeru, da le-ta ni bila, potem mislim, da bi Intereuropa za ta delež lahko iztržila več...

PRODAJA DNEVNIKA

KAD si je ponovno zaslužil čestitke za trud, ki so ga pokazali pri prodaji deleža v Dnevniku.

Prodajna cena 160 eurov za delnico Dnevnika (10,11 odstotni delež) razkriva koliko so lahko vredne založniške hiše. V tem kontekstu je smiselno pogledati DELO:

Kot delničar KD Holdinga mi je žal, da holding ni izbral podobno strategijo prodaje kot je to storil včeraj KAD. Naj spomnim, da so za skoraj 20 odstotni paket Dela iztržili samo 131,86 eura na delnico...

VEČJI PREMIK NA VIDIKU?

Konsolidacija zlata, ki smo ji bili priča vse od lanskoletnega vrha sredi maja, se počasi končuje. Vsaj tako je moč razbrati iz grafov gibanja vrednosti unče - v zadnjih tednih je vrednost zlata večkrat prebila zgornjo trendno črto in s tem nakazala "tehnično" željo po nadaljevanju pozitivnega trenda:

Vir: TradePort2

Čas pa bo seveda pokazal, ali se zlatu ponovno obetajo svetlejši časi...

POHVALA DRUŠTVU MALIH DELNIČARJEV

Čeprav sem dosedanje delovanje Vseslovenskega društva malih delničarjev razumel bolj kot politično igro, pa mi je sobotni oglas v Delu o pozivu malih delničarjev Pomorske družbe d.d. dal vseeno nekaj upanja, da za male delničarje obstaja nekaj upanja:

Vir: Delo

KRKA IN RUSIJA

Da malenkostno uravnotežim optimistično vzdušje pri Krki, podajam dve povezavi, ki govorita tudi o tveganjih krkinega največjega trga - Ruska federacija:

• Pliva še ocenjuje morebiten negativen vpliv ruskega DLO (rusko "Dopolnitelnoye lekarstvennoye obespechenoye" oziroma dodatna ponudba zdravil) na prodajo

• Citigroup je znižal ciljne vrednosti vzhodno evropskih farmacevtom

Previdnost ni odveč...

NAFTA IN REZERVE

Minuli torek smo med informacijami zasledili, da bo Amerika do leta 2027 podvojila strateške naftne rezerve na 1,5 milijard sodčkov. Napoved je pozitivno vplivala na vrednost sodčka, kar se lepo opazi na pol urnem grafu:

Vir: TradePort2

Sicer pa Amerika po vsej verjetnosti ne bo edina država, ki bo povečala rezerve. Prej ko slej ji bodo sledile tudi druge, to pa bo pozitivno vplivalo na povpraševanje. In s tem tudi na ceno...

SBI20 ČEZ 7000 TOČK

Pred dvema mesecema je SBI20 prešel 6000 indeksnih točk, danes pa je osvojil nov vrh, ki se nahaja nad 7000 indeksnih točk:

Vir: LJSE

Ob tako pozitivnem gibanju je na mestu vsekakor vprašanje, kdaj nas bo presenetila korekcija.

DJIA

Danes po dolgem času spet malo osvežitve oziroma rdeče barve:

Vir: TradePort2

Ključno vprašanje je, kakšne napovedi bodo podjetja sporočala vlagateljem ob objavi kvartalnih podatkov. Osebno pričakujem ne tako optimistične napovedi, kar bi moralo zadostovati tudi za kakšno konkretnejšo korekcijo.

PS: Decembra pa na žalost na borzi nismo zaznali rdeče barve. Očitno je vso pokradel božiček...

RADODAREN MERCATOR

Ob tako radodarni potezi Mercatorja so na mestu vsekakor čestitke.

(Čeprav bi lahko o njej kaj več povedali, ali pa jo vsaj zabeležili v info središče na njihovih spletnih straneh...)

Seveda se ob taki donaciji lahko vprašamo, kako bi bilo z omenjeno donacijo, če bi bili lastniki drugi...

Vsaka medalja ima dve plati...

NADZORNIKI - SPREGOVORITE!

Zgodba o menjavi člana nadzornika v Intereuropi, ki se je na nek način iztekla minuli petek z dejanskim odpoklicem (čakamo še na morebitne tožbe), je pritegnila mojo pozornost od samega začetka. To pa predvsem zaradi tega, ker je bila finančna javnost takoj, ko je bil dan predlog sklica skupščine, deležna medijskega obračunavanja.

Tak način komuniciranja sicer ni primeren - nadzorniki delujejo v kolektivnem smislu in ne kot samostojni člani. Dvome, očitke ter druge žgečkljive podrobnosti je najbolje posredovati preko zapisnika sej nadzornega sveta. Vseeno pa je medijsko obračunavanje pokazalo, da ko teče voda v grlo, potem se stvari začnejo premikati.

Z objavo očitkov, o katerih je nato nadzorni svet razpravljal na redni seji, se lahko delničar vpraša, zakaj se ta vprašanja niso razrešila že prej - na primer takrat, ko so se ti dogodki zgodili.

To zelo spominja na skoraj pozabljene dogodke iz BTC-ja, ko je eden izmed nadzornikov "izpadel" iz privatizacijske igre. In je nato postal zelo aktiven...

Vse to nas na koncu napelje k razmišljanju: koliko nadzornikov je danes tiho, kljub temu, da so priča mnogim nepravilnostim?

Jaz mislim, da veliko. Zato nadzorniki, spregovorite...